Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (1.126-1.150)



  1.      dríblanje  -a s () glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje
  2.      dríblati  -am nedov. () žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C
  3.      drílati  -am nedov. () žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
  4.      drôbnoblagóven  -vna -o prid. (ó-ọ̄) v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja
  5.      drobnogv  in drobnogv -áva -o prid. ( á; ) ki ima drobno, majhno glavo: drobnoglav otrok
  6.      drobnogvec  -vca m () ekspr. kdor ima drobno, majhno glavo
  7.      drobnogvost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo
  8.      drôbnolastníški  -a -o prid. (ó-) nanašajoč se na drobne lastnike ali drobno lastništvo: drobnolastniški sloji prebivalstva; drobnolastniška struktura kmetijstva / drobnolastniška miselnost
  9.      drobnovknat  -a -o prid. () min. ki je iz drobnih vlaken: drobnovlaknata rudnina
  10.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
  11.      drvozec  -zca m () zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis
  12.      dúdla  -e ž () nav. mn., redko duda2: igrati na dudle
  13.      dúdlanje  -a s () glagolnik od dudlati: na semanji dan je bilo slišati lajnanje in dudlanje od jutra do večera / dudlanje na pamet
  14.      dúdlar  -ja m () 1. dudar: mladina se je zbirala okrog dudlarja 2. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: med učenci je bilo prav malo dudlarjev
  15.      dúdlati  -am nedov. () redko igrati na dude: dudlar je vse popoldne veselo dudlal // slabš. igrati, peti: na drugem koncu ulice je neutrudno dudlal glasbeni avtomat; kadar je bil pijan, je kar sam zase dudlal dúdlati se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: namesto da bi poizkušal razumeti, se je dudlal; dudlati se novo pesem / ekspr. pred šolsko nalogo se cele popoldneve dudla uči
  16.      duent  -a m (ā á) knjiž. dvobojevalec: bil je razvpit duelant
  17.      dugzija  -e ž (á) bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga: nasad duglazije / siva duglazija
  18.      lar  -ja m () zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči ◊ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus
  19.      duóla  -e ž (ọ̑) muz. delitev tridelne enote v taktu na dva enaka dela: duole in triole povzročajo izvajalcem pogosto težave
  20.      dúplar  -ja m () 1. žival, ki gnezdi in prenočuje v drevesnih duplinah: s trkanjem na debla je preganjal duplarje ♦ zool. divji golob, ki gnezdi v drevesnih duplinah, Columba oenas 2. kdor lovi polhe po duplinah, duplih: duplarji so se odpravili na lov
  21.      dúplast  -a -o prid. (ú) ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo
  22.      dúplati  -am nedov. () redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
  23.      dvógsen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za dva glasova: dvoglasna melodija, pesem / dvoglasno petje dvógsno prisl.: dvoglasno peti
  24.      dvógsje  -a s (ọ̑-) muz. glasbeni stavek za dva glasova: uvajati dvoglasje
  25.      dvógsnik  -a m (ọ̑-) lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota: razvoj dolgih samoglasnikov v dvoglasnike

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA