Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
laž (501-525)
- kávč -a m (ȃ) oblazinjeno, navadno široko ležišče s tremi stranicami: sedeti, spati na kavču; širok, udoben kavč / raztegljivi kavč ♪
- kdór tudi kdòr kógar zaim., kómur, kógar, kómer, kómer [mǝr] (ọ̑; ȍ ọ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico za osebo, nakazano v nadrednem stavku: kdor je to storil, naj pove; nagajal je, komur je mogel; ni nikogar, s komer bi lahko govoril / kogar je srečal, vsakega je pozdravil / ne ustrašim se ga, pa naj pride, kdor hoče; ekspr. kdor že si, postoj za hip ∙ preg. kdor išče, najde; preg. kdor laže, ta krade 2. s členkom izraža poljubnost osebe: naj nas vodi kdor že bodi; poseda s komer že; prim. kdorkoli, kdorsibodi ♪
- kdórkóli tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; ȍ-ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže ♪
- ki zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka
podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
- kíjast -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
- kíkla -e ž (ȋ) pog. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: kikla se ji opleta okrog nog; na sebi je imela dolgo, nabrano, ozko kiklo / spodnja kikla // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: nobene kikle ne pusti pri miru; že lazi, leta, nori za kiklami ♪
- kjé prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni
posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪
- klančína -e ž (í) 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce ♪
- klečeplástvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
- klékljanje -a s (ẹ̑) glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje ♪
- klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje ♪
- klíma -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima ♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala ♪
- klimatizácija -e ž (á) 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo ♪
- klimatizátor -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator ♪
- klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano ♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C ♪
- klimátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču ♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami ♪
- kljúkec -kca m (ȗ) 1. nar. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti kljukec; rezati grozde s kljukcem 2. ekspr. šaljiv, navihan človek: to ti je kljukec / lažnivi kljukec ♪
- kljunáč -a m (á) zool. 1. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom; sloka: po gozdu je iskal kljunače 2. ptica blatnih obrežij z zaokroženo konico kljuna, Limosa: črnorepi, veliki kljunač ♪
- kljúnast -a -o prid. (ȗ) nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine ♦ teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje ♪
- kloáka -e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
- klóžast -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na kložo: sneg je bil kložast / kložasti plazovi ♪
- kodeín -a m (ȋ) farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine in zlasti pomirja kašelj ♪
- kóklja -e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev 2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl ♪
- koléno -a s (ẹ́) 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja // nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih // pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane ∙ ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu,
vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja 2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki
polkroga 3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu 4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora ◊ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček ♪
- kolesníca -e ž (í) 1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda 2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601