Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
laž (38-62)
- lážnost -i ž (á) lastnost, značilnost lažnega: lažnost ovadbe / lažnost njegove morale / pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost ♪
- amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan: biti blazen; versko blazen / pretresel me je blazni smeh; gara kot blazen na vso moč // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo blázno prisl.: blazno se boji; sovražnik je blazno streljal; blazno pogumna pustolovščina; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.: zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni ♪
- blazer -ja [blé(j)zer] m (ẹ̑) obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz koledžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer ♪
- blazína -e ž (í) 1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom ∙ mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno 2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja ◊ grad. fundamentna blazina
širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse ♪
- blazínast -a -o prid. (í) 1. raba peša obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži; blazinasta klop 2. podoben blazini: blazinast mah; roke, blazinaste od zamaščenosti ◊ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj ♪
- blazínica -e ž (í) manjšalnica od blazina: a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov ♪
- blazíničast -a -o prid. (í) redko podoben blazinici: njeni blaziničasti prsti ♪
- blazíniti -im nedov. (í ȋ) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega ♪
- blazinják -a m (á) raba peša zofa, divan: sesti na blazinjak; ležati, spati na blazinjaku ♪
- blazínjenje -a s (ȋ) glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva ♪
- blazínka -e ž (ȋ) les. podloga iz trdega lesa ♪
- blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪
- blazíranec -nca m (ȋ) ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec ♪
- blazíranka -e ž (ȋ) ekspr. blazirana ženska ♪
- blazíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost blaziranega človeka: prizadel ga je očitek blaziranosti ♪
- blaznênje -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk ♪
- blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska ♪
- bláznež -a m (ȃ) duševno bolan človek: nesrečni blazneži; planil je kot blaznež ♪
- bláznica -e ž (ȃ) 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica 3. zastar. duševno bolna ženska ♪
- bláznik -a m (ȃ) knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj ♪
- blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami ♪
- blaznív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj ♪
- blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
- bláznost -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo ♪
1 13 38 63 88 113 138 163 188 213