Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
laž (138-162) 
- ovlaževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj vlažno: ovlaževati ozračje v rastlinjaku; prostori se avtomatično ogrevajo in ovlažujejo ♪
- ovlážiti -im tudi ovlažíti -ím dov., ovlážil (á ȃ; ȋ í) narediti kaj vlažno: ovlažiti kožo z glicerinom, kremo; rana se mu je spet ovlažila / v teh prostorih je treba zrak večkrat ovlažiti ovlážen -a -o tudi ovlažèn -êna -o: ovlažena krpa ♪
- persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami ♪
- plagiokláz -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje natrij in kalcij, natrijev kalcijev glinenec ♪
- pláz -a m (ȃ) agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz ♪
- pláz -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz ♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku
razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik ♪
- plázemski -a -o [zǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik ♪
- plázen -zna -o (ȃ) pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel ♪
- plázenje -a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči ♪
- plazìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plazič ♪
- plazílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji ♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia ♪
- plazílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka ♪
- plazílski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne ♪
- plazína -e ž (í) 1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine 2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina ♪
- plazíšče -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča ♪
- plazíti se in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko
vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
- plázma -e ž (ȃ) 1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme 2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom ◊ biol. živa vsebina celice; protoplazma ♪
- plazmódij -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija ♪
- plázna -e ž (ȃ) obrt. priprava za nanašanje in glajenje malte: pri svojem delu je uporabljal tudi plazno ♪
- plazníca -e ž (í) alp. sled, ki jo naredi plaz na snežni površini: poledenela in strma plaznica ♪
- plazóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja ♪
- plazovína -e ž (í) alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini ♪
- plazovít -a -o prid. (ȋ) na katerem so pogosto plazovi: plazovit svet ∙ plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote ♪
- plazóvje -a s (ọ̑) redko plazišče: nesreča se je zgodila na plazovju ♪
- pláža 1 -e ž (á) kraj, prostor ob vodi, prirejen za kopanje, sončenje: urediti plažo; oditi na plažo; peščena, skalnata, urejena plaža / plaža je bila na sončnem delu obale / divja plaža / oblekla je jopo za na plažo ♪
13 38 63 88 113 138 163 188 213 238 
