Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laž (1.063-1.087)


  1.      pŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; jur. najti prstne odtise vlomilca; muz. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov ♪
  2.      pŕšen  -šna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel ● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku ◊ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku ♪
  3.      pršíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje ♪
  4.      prtén  -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase ♪
  5.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden ♪
  6.      psévdofilozófski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava ♪
  7.      psévdokultúra  -e ž (ẹ̑-ȗ) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo ♪
  8.      psévdomarksístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu ♪
  9.      psévdomorfóza  -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪
  10.      psévdopódij  -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
  11.      psévdoproblém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi ♪
  12.      psévdorevolucionáren  -rna -o prid. (ẹ̑-ā) ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča ♪
  13.      psévdoromántičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba ♪
  14.      psévdoznánstven  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ekspr. lažno, navidezno znanstven: psevdoznanstvene metode ♪
  15.      pterodáktil  -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
  16.      pterozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
  17.      ptíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
  18.      púdrn  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puder: pudrna barva / pudrna blazinica ♪
  19.      púh 1 -a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh // kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom ● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene ♪
  20.      púhalica  -e ž (ū) nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz: veter je povzročal puhalice ♪
  21.      púnkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ú) nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj ● nar. blazinica za klekljanje ♪
  22.      pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
  23.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  24.      rahljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi ♪
  25.      rahljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo ♦ agr. globoko, plitvo rahljati b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi ● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv ♪

   938 963 988 1.013 1.038 1.063 1.088 1.113 1.138 1.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA