Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laž (1.051-1.075)


  1.      pritíkati  -am nedov. (ȋ) 1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom 2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo ● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; redko če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje ◊ lingv. tem besedam pritikamo slovenska obrazila pritíkati se 1. dotikati se: pritikati se s prsti; ne pritikaj se, je sveže pobarvano 2. ekspr. pojavljati se, nastopati pri kom: ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale / harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej ♪
  2.      pritírati  -am dov. (ȋ) ekspr. pripeljati, privesti: zgrabila sta ga v gošči in ga pritirala na pot / pritirati pobeglega sina nazaj / pritirati osla pred hišo prignati / pritirati koga do blaznosti, samomora, v obup / pritirati stvar do nesmiselnosti; svoje negativne lastnosti je pritiral do vrha pritíran -a -o: biti pritiran v obup; do vrha pritirana razdraženost ♪
  3.      pritŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega // s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma ♪
  4.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  5.      privzdígnjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost privzdignjenega: scenarij je s svojo privzdignjenostjo utesnjeval ustvarjalce filma; lažna, poetična privzdignjenost ♪
  6.      prizanášati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: nikomur ne prizanaša; dolgo so mu prizanašali; otrokom za laž ni prizanašal 2. delati, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: kadar je bilo dosti dela, tudi otrokom niso prizanašali; prizanašati komu s težkim delom, s prehudimi nalogami / prizanašati s kaznijo; ekspr. ni mu prizanašala z očitki veliko mu je očitala / ekspr. prizanašaj svojemu zdravju pazi na svoje zdravje // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: bolezni mu niso prizanašale; trpljenje tudi njemu ni prizanašalo 3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: ker je bila bolehna, so ji radi prizanašali; prizanašaj mu, saj vidiš, da ne zmore toliko / prizanašal je njeni slabosti ● ekspr. vojna jim ni prizanašala morali so veliko trpeti zaradi nje; ekspr. zima letos prizanaša je blaga ♪
  7.      priznánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela ♦ jur. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda 2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo ♪
  8.      prodájati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge 2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo 4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati ● ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš ◊ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi prodájati se ekspr. 1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali 2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar) prodájan -a -o: to je najbolje prodajana knjiga v tem letu ♪
  9.      propagánda  -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪
  10.      próženje  -a s (ọ́) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi ♪
  11.      prožíti  in próžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže ♪
  12.      pŕsen  -sna -o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce ◊ aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami pŕsno prisl.: prsno plavati; tekmovati na dvesto metrov prsno ♪
  13.      pŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; jur. najti prstne odtise vlomilca; muz. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov ♪
  14.      pŕšen  -šna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel ● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku ◊ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku ♪
  15.      pršíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje ♪
  16.      prtén  -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase ♪
  17.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden ♪
  18.      psévdofilozófski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava ♪
  19.      psévdokultúra  -e ž (ẹ̑-ȗ) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo ♪
  20.      psévdomarksístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu ♪
  21.      psévdomorfóza  -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪
  22.      psévdopódij  -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
  23.      psévdoproblém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi ♪
  24.      psévdorevolucionáren  -rna -o prid. (ẹ̑-ā) ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča ♪
  25.      psévdoromántičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba ♪

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA