Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kun (40-64)

40.      skúnks  -a m (ȗ) dragoceno krzno skunka: ovratnik iz skunksa; neskl. pril.: skunks šal ♪
41.      škúna  -e ž (ū) navt. škuner: desno je jadrala škuna ♪
42.      škúner  -ja m (ú) navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj 2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les ♪
43.      tekúnica  -e ž (ȗ) zool. veverici podoben glodavec, ki živi v rovih, Citellus: tekunice so tekale po vinogradih / navadna tekunica ♪
44.      trikún  -a m (ȗ) obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji ♪
45.      vátsekúnda  tudi wáttsekúnda -e [vat-] ž (ȃ-ȗ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote; joule ♪
46.      vikúnja  -e ž (ú) zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna: volna vikunje ♪
47.      vóltsekúnda  -e ž (ọ̑-ȗ) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka; weber: meriti v voltsekundah ♪
48.      angóra  neskl. pril. (ọ̑) nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna ♪
49.      angórec  -rca m (ọ̑) pog. angorski kunec: gojiti angorce ♪
50.      angórski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne ♪
51.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
52.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
53.      cíkel  -kla m (ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo ♪
54.      cíljen  -jna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
55.      časomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund; kronometer: gledati na časomer ♪
56.      časóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira ♪
57.      čépka  -e ž (ẹ̑) redko, zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: pokrit s toplo kunjo čepko ♪
58.      činčíla  -e in -a m (ȋ) 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno ♪
59.      činčílec  -lca m (ȋ) kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev ♪
60.      délček  -čka m (ẹ̄) manjšalnica od delec: to je le delček celote; ekspr. zgodilo se je v delčku sekunde / delček mehanizma ♪
61.      délec  -lca m (ẹ̄) majhen del: poškodoval ga je delec granate / ekspr. to se je zgodilo v delcu sekunde / en delec vodika in en delec klora / razstaviti stroj na dele in delce ◊ fiz. delci alfa in alfa delci jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; osnovni ali elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; geogr. delci na pravilne dolge in ozke parcele razdeljeno kmetijsko zemljišče ♪
62.      desetínka  -e ž (ȋ) del na deset enakih delov razdeljene merske enote: priprava meri do desetinke milimetra natančno; razdalje so zaznamovane v celih kilometrih in desetinkah desetinah / ekspr. v desetinki sekunde se je premislil ♪
63.      dlákavost  -i ž (á) lastnost, značilnost dlakavega: dlakavost kože; dlakavost pri angorskem kuncu / dlakavost listov ♪
64.      dosledíti  -ím dov., doslédi in doslêdi; doslédil (ȋ í) lov. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: doslediti kuno ♪

   1 15 40 65 90 115 140