Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kultur (651-675)
- predstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predstaviti: po predstavitvi gostov se je začel ples / predstavitev novih modelov avtomobilov; založba je organizirala predstavitev del mladih pesnikov / predstavitev gradiva je v knjigi zelo jasna in pregledna; predstavitev kulturnega programa prireditve po radiu / zaznave so predstavitev nečesa zunanjega ♪
- prekíniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
- prekínjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prekinjenega: prekinjenost črte; prekinjenost kulturnega razvoja ♪
- prekvalificírati -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
- prekvášati -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami ♪
- prelòm -ôma m (ȍ ó) 1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom 2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke 3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline 4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa 5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom
◊ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige) ♪
- premík -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
- premíkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda
premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu ◊ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje;
ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje ◊ lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo ♪
- prenasíčenec -nca m (ȋ) ekspr. prenasičen, presit človek: takim prenasičencem zlepa ni kaj dobro / kulturni prenasičenci ♪
- prenasítiti -im dov. (í ȋ) preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal prenasítiti se ekspr. doživeti kaj v zelo veliki meri: prenasititi se sovraštva / sprememb so se že prenasitili prenasíčen -a -o 1. deležnik od prenasititi: žival je prenasičena / intelektualno, kulturno prenasičen človek 2. nav. ekspr. ki ima česa v zelo veliki meri: s prahom in plini prenasičen zrak; tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena / prenasičeno tržišče ♦ fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni ♪
- prepájanje -a s (ā) glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi ♪
- prepíh -a m (ȋ) gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja ♪
- preporòd -óda m (ȍ ọ́) knjiž. prerod: to je povzročilo preporod; moralni preporod; preporod gledališča, kulturnega življenja / slovenski narodni preporod ♪
- preporodíti -ím dov., preporódil; preporojèn (ȋ í) knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere ♪
- prepròst -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo
preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je
zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti
nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
- preròd -óda m (ȍ ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih ♪
- presnávljanje -a s (á) 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju ♪
- prestrukturíranje -a s (ȋ) glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora ♪
- prešérnovec -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč ♪
- pretêklost -i ž (é) 1. čas, ki je minil: tako ravnanje je znano iz preteklosti; to se je dogajalo v bližnji preteklosti; daljna preteklost; ekspr. siva preteklost; preteklost in prihodnost / vsi dogodki preteklosti so mu stopili pred oči 2. obstoj, stanje česa v tem času: raziskovati kulturno, nacionalno preteklost; skušal je ugotoviti njegovo politično preteklost; pripovedoval je o svoji preteklosti / ni me sram preteklosti ● ekspr. vse to je preteklost je minilo; publ. pretrgal je s svojo preteklostjo začel je živeti drugače; ekspr. to je človek z bogato preteklostjo ki je veliko doživel; ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna v preteklosti ♪
- pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje
letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se
mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
- pretvárjati -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi ♪
- prevláda -e ž (ȃ) glagolnik od prevladati: izrazita prevlada nekmetijskih gospodarskih panog / želja po prevladi kake miselnosti / kulturna, politična prevlada nad čim; boj za prevlado v stranki ♪
- prevzéti -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo
nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima
močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni
prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
- prezentácija -e ž (á) glagolnik od prezentirati: uspešna prezentacija vzgojnih pripomočkov / prezentacija gradiva v knjigi / prezentacija kulturnih spomenikov ♪
526 551 576 601 626 651 676 701 726 751