Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kultur (476-500)


  1.      nedotíka  -e ž (ȋ) bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika ♪
  2.      nèmateriálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
  3.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
  4.      nènadomestljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. značilnost nenadomestljivega človeka: prepričan je bil o svoji nenadomestljivosti / govorili so o nenadomestljivosti kulture v sodobni družbi ♪
  5.      nèodvrgljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki se ne sme odvreči, zavreči: kulturna dediščina je neodvrgljiva sestavina naroda ♪
  6.      nèomíkan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nekulturen: neomikan človek / neomikani narodi ♪
  7.      nèomíkanec  -nca m (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka ♪
  8.      nèomíkanost  -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. nekulturnost: vzrok je v neomikanosti teh ljudi ♪
  9.      nèorientíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki se še ni orientiral, zlasti idejno: mladi, neorientirani ljudje / biti idejno in kulturno neorientiran ♪
  10.      nèorientíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neorientiranega človeka: spis odkriva avtorjevo neorientiranost; kulturna, politična neorientiranost / neorientiranost takratne kritike je očitna ♪
  11.      nèotesán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti ♪
  12.      nèovíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati ♪
  13.      nèovrgljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi ♪
  14.      nèplódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe ♪
  15.      nèprebujênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti ♪
  16.      nèprekínjenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprekinjenega: neprekinjenost kulturnega razvoja ♪
  17.      nèrazgíban  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita ♪
  18.      nèrazvít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
  19.      nètváren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nematerialen, negmoten: tvarni in netvarni svet; netvarne dobrine; netvarna škoda / tvarna in netvarna kultura duhovna kultura ♪
  20.      nèžív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega ♪
  21.      nèžívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neživega: neživost narave / kulturna živost in neživost ♪
  22.      nihilízem  -zma m (ȋ) nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice ♪
  23.      nivó  -ja m (ọ̑) 1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih ♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina 2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja 3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, republike / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab ♪
  24.      njegóv  in njegòv -óva -o zaim. (ọ́; ȍ ọ́) 1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor: njegov avtomobil; grad in njegovi stolpi; hiša, podobna njegovi; pes in njegova hišica; njegova pipa / njegov nos; njegovo čelo 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njegov ponos, talent; gradbeni material in njegova visoka cena; njegove misli; v primeri z njegovo željo je tvoja skromna // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: njegov položaj; šport in njegov pomen v telesni kulturi; njegova čast ne bo trpela; njegova mladost, navzočnost; premog in njegova uporaba 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe: njegov oče; njegovi predniki, rojaki; njegova družina / njegovi prijatelji 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: hrast in njegov les; njegov ukaz, vpliv; sadovi njegovega dela 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njegov avtobus že čaka; ekspr. spet slab red v tej njegovi matematiki; pogosto ga muči njegova naduha; ne ve, kje je njegovo mesto 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njegov Francek mu je vse na svetu; Minka je vsa njegova 7. v nekaterih državah izraža spoštovanje: njegova ekscelenca; njegovo kraljevsko veličanstvo ● pog. plavolaske so njegov tip ustrezajo njegovemu okusu, predstavam; ekspr. otrok je čisto njegov njemu podoben; ekspr. otrok je razposajen, vsa hiša je njegova v hiši dela, kar hoče; je zelo razposajen; pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; prisl.: vse naj bi bilo po njegovo po njegovem okusu, volji; sam.: vsi njegovi so pomrli njegovi bližnji sorodniki; pog. njegova je zmeraj bolehna njegova žena; pog. njegova bo obveljala njegova odločitev; pog. spet ena (od) njegovih njegovih domislic, muh; hiša stoji na njegovem na njegovem svetu; vse naj bi bilo po njegovem po njegovem okusu, volji; po njegovem to ne drži po njegovem mnenju; prim. njen, njihov, njun ♪
  25.      njíva  -e ž (í) del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: gnojiti, orati, posejati njivo; delati na njivi; ilovnata, obdelana, rodovitna njiva; krompirjeva njiva na kateri raste krompir; njiva pšenice, s pšenico; njive in travniki / ekspr. potegnil je veter in njiva je zašumela; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ vznes. božja njiva pokopališče; ekspr. to ni zraslo na njegovi njivi tega ni sam dognal; to ni njegov domislek ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA