Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kult (51-75)


  1.      mónokultúra  -e ž (ọ̑-ȗ) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom ♪
  2.      mónokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na monokulturo: poljedelstvo dežele je monokulturno / monokulturni proizvodi / monokulturno gospodarstvo ♪
  3.      národnokultúren  -rna -o prid. (á-ȗ) raba peša nanašajoč se na kulturo naroda: narodnokulturna organizacija, ustanova / narodnokulturno delo ♪
  4.      nèkultivíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kultiviran: nekultivirana zemlja / nekultivirane rastline / ekspr. divji in nekultivirani prebivalci ♪
  5.      nèkultúra  -e ž (ȅ-ȗ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura ♪
  6.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪
  7.      nèkultúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe ♪
  8.      okúlten  -tna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave ♪
  9.      okultíst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z okultizmom: zanimanje okultistov za medije / bil je mistik in okultist ♪
  10.      okultístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede ♪
  11.      okultízem  -zma m (ȋ) nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom ♪
  12.      pòdkultúra  -e ž (ȍ-ȗ) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline; podsevek: v pšenico sejati podkulturo ♪
  13.      prákultúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju; mezopotamska prakultura ♪
  14.      prolétkúlt  -a m (ẹ̑-ȗ) kratica kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki odklanja tradicionalno umetnost in zahteva posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta ♪
  15.      prótikultúra  -e ž (ọ̑-ȗ) nav. ekspr. kar je nasprotno kulturi: ta snov v kulturi se je izkazala kot protikultura; protikultura in porabništvo ♪
  16.      prótikultúren  -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti kulturi: protikulturne težnje ♪
  17.      psévdokultúra  -e ž (ẹ̑-ȗ) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo ♪
  18.      skultivírati  -am dov. (ȋ) knjiž. doseči boljšo, popolnejšo obliko: skultivirati jezik // okrepiti, razviti, utrditi: skultivirati svoje sposobnosti skultivíran -a -o: skultiviran umetniški izraz ♪
  19.      súbkultúra  -e ž (ȗ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je: nekatere skupine prebivalstva oblikujejo v razširjenih kulturah subkulture s posebnimi sistemi norm in načinov ravnanja / mestna, vaška subkultura; subkultura hipijev ♪
  20.      télesnokultúren  -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) nanašajoč se na telesno kulturo: telesnokulturna dejavnost / telesnokulturna organizacija ♪
  21.      abesínski  -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura ♪
  22.      absolvènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete ♪
  23.      aficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi aficíran -a -o: aficirano področje ♦ med. aficiran organ ♪
  24.      afirmácija  -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev ♪
  25.      afrikanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA