Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
krut (60) 
- krút -a -o prid., krútejši (ȗ ū) ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica // knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini krúto 1. prislov od krut: kruto ravna z njim 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš ♪
- krútež -a m (ȗ) knjiž. krut človek: krutež in surovež ♪
- krútost -i ž (ū) lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela ♪
- okrúten -tna -o prid., okrútnejši (ú ū) ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna // ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali ♪
- okrútnež -a m (ȗ) ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; izdajalec in okrutnež ♪
- okrútnica -e ž (ȗ) ekspr. okrutna ženska: zgodba o okrutnici / kot psovka z njihovimi čustvi se igraš, okrutnica ♪
- okrútnik -a m (ȗ) knjiž. okruten človek: strahopetci in okrutniki ♪
- okrútnost -i ž (ú) lastnost okrutnega človeka: bal se je njegove okrutnosti; okrutnost do otrok / okrutnost ravnanja ♪
- rekrút -a m (ȗ) 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci ♪
- rekrutácija -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor ♪
- rekrúten -tna -o prid. (ȗ) naboren: rekrutna komisija ● rekrutne vaje vaje vojaških novincev ♪
- rekrutíranec -nca m (ȋ) kdor je rekrutiran: rekrutiranci so odšli takoj v boj; prisilni rekrutiranec ♪
- rekrutíranje -a s (ȋ) glagolnik od rekrutirati: rekrutiranje mladih moških; prisilno rekrutiranje / rekrutiranje delavcev ♪
- rekrutírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
- rekrútski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rekrute: rekrutski šopek / rekrutske vaje ♪
- skrutinátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve ♪
- skrutínij -a m (í) knjiž. štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja: začeti skrutinij / razglasiti skrutinij izid glasovanja, volitev ♪
- bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg ♪
- besnív -a -o prid. (ȋ í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo ♪
- bestiálen -lna -o prid. (ȃ) ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi ♪
- bestiálnost -i ž (ȃ) ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost fašističnih zavojevalcev ♪
- bôžji -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje,
presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev;
star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi
pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
- brezsŕčnica -e ž (ȓ) brezsrčna ženska: kruta brezsrčnica ♪
- civíl -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
- despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna ♪
1 26 51 
