Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krulec (2)

1.      krúlec  -lca m (ȗ) ekspr. prašič: svinjak je bil poln krulcev ♪
2.      krulíti  in krúliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: lačni prašiči krulijo / brezoseb. kruli mi po trebuhu ∙ ekspr. želodec mu kruli lačen je 2. slabš. peti z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom: pijanci so krulili in tulili krulèč -éča -e: slišal je kruleče glasove ♪