Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krstiti (6)

1.      krstíti  in kŕstiti -im dov. in nedov. (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček ♪
2.      pokrstíti  in pokŕstiti -im dov., pokŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli 2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila ● zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek ♪
3.      prekrstíti  in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti 2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka ♪
4.      krstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krstiti: krstitev poganskih ljudstev ♪
5.      pokrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pokrstiti: pokrstitev poganskega ljudstva ♪
6.      prekrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekrstiti: prekrstitev pravoslavnih / prekrstitev krajevnega imena ♪