Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kroma (64)

1.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
2.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
3.      kromanjónski  tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
4.      krómast  tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda ♪
5.      kromát  -a m (ȃ) kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat ♪
6.      krómati  -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke ♪
7.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
8.      kromátičnost  -i ž (á) muz. značilnost kromatičnega: kromatičnost sodobne glasbe ♪
9.      kromátika  -e ž (á) muz. kompozicijski način, ki temelji na uporabi poltonov ♪
10.      kromatín  -a m (ȋ) biol. sestavina celičnega jedra, ki se da obarvati ♪
11.      kromatínski  -a -o prid. (ȋ) nav. mn., biol., v zvezi kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli ♪
12.      kromatografíja  -e ž (ȋ) kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak ♪
13.      kromatográm  -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
14.      àkromát  -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov ♪
15.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
16.      àkromatízem  -zma m (ȁ-ȋ) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov ♪
17.      àkromátski  -a -o prid. (ȁ-ȃ) fiz. akromatičen: akromatsko lečje ♪
18.      apokromát  -a m (ȃ) fiz. izpopolnjeni akromat ♪
19.      apokromátičen  -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi ♪
20.      bíkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
21.      díkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol: kalijev, natrijev dikromat ♪
22.      idiokromátičen  -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali ♪
23.      mónokromátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) redko enobarven: monokromatični izdelki ♦ fiz. monokromatična svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine, enobarvna svetloba; fot. monokromatični filter filter, ki prepušča žarke ene same barve; monokromatična fotografija fotografija v eni barvi ♪
24.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
25.      nekromántika  -e ž (á) nekromantija ♪

1 26 51