Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krohotanje (2)

1.      krohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od krohotati se: po sobi se je razlegalo veselo krohotanje / krohotanje in roganje ♪
2.      grohotánje  -a s (ȃ) raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk ♪