Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krm (26-50)



  1.      krmílje  -a s () knjiž. skupek krmilnih delov vozila: letalu se je pokvarilo krmilje; krmilje avtomobila ♦ strojn. mehanizem, ki odmerja količino pare valju parnega batnega stroja
  2.      krmíljenje  -a s () glagolnik od krmiliti: avtomatsko, ročno krmiljenje; krmiljenje stroja / sistem krmiljenja rakete / veslanje in krmiljenje
  3.      krmílka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev
  4.      krmílnica  -e ž () pokrit prostor, navadno podoben hišici, v katerega se daje hrana za ptice, divjad: v gozdu je bilo več krmilnic / ptičja krmilnica // prostor, prirejen za krmljenje domačih živali: hlev je imel prizidano tudi krmilnico
  5.      krmílnik  -a m () posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik
  6.      krmílnost 1 -i ž () lastnost, značilnost krmilnega1: krmilnost moke
  7.      krmílnost 2 -i ž () sposobnost za spreminjanje smeri gibanja, zlasti s krmilom: krmilnost letala
  8.      krmílo 1 -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj živalskega organizma: za krmilo so uporabljali moko / tovarna krmil ♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi
  9.      krmílo 2 -a s (í) 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa ∙ prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila // gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila ♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke
  10.      krmíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali: urediti krmišča in napajališča za živino; tlakovano krmišče / krmišče za ptice ♦ lov. prostor v lovišču, včasih pokrit, v katerega se daje hrana za divjad
  11.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen
  12.      kŕmiti 2 -im nedov.) star. krmariti: krmiti ladjo
  13.      krmívo  -a s (í) redko snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva
  14.      kŕmljenik  -a m (ŕ) nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika
  15.      kŕmljenje  -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine; krmljenje prašičev s koruzo
  16.      krmljénka  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno svinja za pitanje: debela krmljenka
  17.      krmljénščak  -a m (ẹ̄) nar. vzhodno svinjak: počistiti krmljenščak
  18.      krmólja  -e ž (ọ̄) alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene: prenočil je pod krmoljo
  19.      kŕmski  -a -o prid. () knjiž. krmen1: krmska koruza; krmske rastline
  20.      dokŕmiti  -im dov., tudi dokrmíla (ŕ) dodati krmo, hrano: dokrmiti čebele, živino
  21.      ízvenkŕmen  -mna -o [vǝn in ven] prid. (-) navt., v zvezi izvenkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna: proizvodnja izvenkrmnih motorjev
  22.      nakŕmiti  -im dov., tudi nakrmíte; tudi nakrmíla (ŕ) s krmljenjem nasititi: nakrmiti kokoši, konje // ekspr. nahraniti: dobro so ga nakrmili; nakrmiti s slaščicami
  23.      pokŕmiti  -im dov., tudi pokrmíte; tudi pokrmíla (ŕ) s krmljenjem porabiti: pokrmili so že veliko sena / slabo sadje lahko pokrmimo živalim uporabimo za krmo
  24.      prekrmáriti  -im dov.) s krmarjenjem priti čez kaj: skušal je prekrmariti deročo reko; pren., ekspr. avtor je nevarne čeri spretno prekrmaril
  25.      prekrmíliti  -im dov.) s premikanjem krmila spremeniti smer gibanja: prekrmiliti letalo; prekrmiliti ladijski stroj

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA