Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kritje (93)

1.      krítje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od kriti: za kritje strehe je uporabljal skodle / določen je bil za kritje v napadu / kritje izgub, stroškov; skrb za kritje potreb / ček nima kritja zagotovljenega denarja za izplačilo ♦ ekon. zlato kritje v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar 2. kraj, prostor, kjer se kdo krije, skriva: vojaki so se umaknili v kritje; utrjeno, varno kritje / iskali so si kritja za vsakim drevesom ♪
2.      odkrítje  -a s (ȋ) glagolnik od odkriti: odkritje radioaktivnih snovi; odkritje tiska / navdušilo ga je odkritje, da ima sestro / odkritje tatvine / odkritje skrivnosti / jutri bo slavnostno odkritje spomenika padlim borcem // kar se odkrije, iznajde: zemljepisno vedo je obogatil z važnimi odkritji; uporaba znanstvenih dosežkov in odkritij v praksi ● ekspr. to je bilo zame pravo odkritje nekaj popolnoma novega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen ♪
3.      pokrítje  -a s (ȋ) glagolnik od pokriti: pokritje strehe / sredstva za pokritje stroškov ♪
4.      prekrítje  -a s (ȋ) glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe // mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja ♪
5.      prikrítje  -a s (ȋ) glagolnik od prikriti: prikritje resnice / tam je bilo dovolj prostora za prikritje ♪
6.      razkrítje  -a s (ȋ) glagolnik od razkriti: razkritje tatvine / razkritje ljubezni ♪
7.      skrítje  -a s (ȋ) glagolnik od skriti: skritje blaga; skritje v gozdu / skritje resnice ♪
8.      zakrítje  -a s (ȋ) glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake // zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom ♪
9.      Amêrika  -e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika; odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ∙ iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek // pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko ♪
10.      bóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje // prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote ◊ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno ♪
11.      dávek  -vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti sto tisoč dinarjev davka ♦ jur. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga 2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja, navadno v vojni, v prometnih nesrečah ♪
12.      devtêrij  -a m (é) kem. stabilni težki izotop vodika, težki vodik: jedro devterija; odkritje devterija ♪
13.      epohálen  -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva: epohalni znanstveni in tehnični dosežki; epohalno odkritje / ta pomoč je bila za nas naravnost epohalnega pomena ♪
14.      êra  -e ž (ȇ) navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: z odkritjem Amerike se začenja nova era v zgodovini človeštva; revolucionarna era / era socializma / živimo v eri tehnike / knjiž., pri štetju let leta 479 naše ali nove ere našega štetja, po našem štetju ∙ atomska era 20. stoletje ♪
15.      fenomenálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
16.      geniálec  -lca m (ȃ) ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec ♪
17.      glaciácija  -e ž (á) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki; poledenitev ♪
18.      glávnica ¹ -e ž (ȃ) 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovi ◊ fin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu ♪
19.      izgúba  tudi zgúba -e ž (ȗ) 1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo // škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube 2. glagolnik od izgubiti: a) prijaviti izgubo dokumentov b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi c) izguba las; izguba imetja / izguba kalcija pri vretju mleka č) izguba barve; izguba časti d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina 3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / sovražnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu 4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen — vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa ● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila ◊ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; lingv. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba ♪
20.      iznájdba  -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
21.      izúm  -a m (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice ♪
22.      jáma  -e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah 2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama 3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo // teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama // nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama 4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku // s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami 5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami 6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva ● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ◊ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
23.      jútri  prisl. (ȗ) 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri ♪
24.      Kolúmbov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Kolumba: Kolumbovo odkritje Amerike ∙ ekspr. Kolumbovo jajce navidez nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen ♪
25.      kompromitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪

1 26 51 76