Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krati (51-75)


  1.      skrátiti  -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti 2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje ♪
  2.      sociáldemokrátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) socialnodemokratičen: socialdemokratične ideje / socialdemokratična stranka socialnodemokratska stranka ♪
  3.      sociálnodemokrátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na socialno demokracijo: socialnodemokratični nazori / socialnodemokratična stranka socialnodemokratska stranka ♪
  4.      sokrátičen  -čna -o prid. (á) sokratski: to so sokratične ideje ♪
  5.      sokrátik  -a m (á) filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega: ideje sokratikov ♪
  6.      sokrátika  -e ž (á) filoz. iz Sokratove filozofije izhajajoči način mišljenja ♪
  7.      škratíca  tudi škrática -e ž (í; á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice ♪
  8.      tehnokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: očitati komu tehnokratizem; pristaš tehnokratizma // družbena ureditev, ki temelji na tem nazoru: vzpostavljati tehnokratizem ♪
  9.      teokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratična miselnost / teokratična oblast ♪
  10.      ukrátiti  -im dov., tudi ukratíte; tudi ukratíla (á ā) star. prikratiti: teh pravic, ugodnosti jim ne smejo ukratiti / ukratiti otrokom veselje ♪
  11.      vzkrátiti  -im dov., tudi vzkratíte; tudi vzkratíla (á ā) z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: vzkratiti komu pravico / vzkratiti komu veselje // star. preprečiti: vzkratiti komu delo / vodo so jim vzkratili preprečili dostop do nje ♪
  12.      zbirokratizírati  -am dov. (ȋ) nav. slabš. uvesti birokratizem: zbirokratizirati družbene odnose, poslovanje; podjetje se je zbirokratiziralo / vodstvo se je zbirokratiziralo ● slabš. zbirokratizirati ljudi povzročiti, da postanejo formalistični, neživljenjski zbirokratizíran -a -o: zbirokratiziran državni aparat; zbirokratizirana inteligenca; življenje je postalo zbirokratizirano ♪
  13.      zdemokratizírati  -am dov. (ȋ) uvesti, uveljaviti demokracijo: zdemokratizirati državo / zdemokratizirati družbeni sistem zdemokratizíran -a -o: zdemokratizirana družba ♪
  14.      abreviatúra  -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
  15.      agítpróp  -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa ♪
  16.      akroním  -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov ♪
  17.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
  18.      aluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami ♪
  19.      ántiimperialístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti imperializmu: antiimperialistične demokratične sile ♪
  20.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
  21.      arpéggio  [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio arpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom ♪
  22.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  23.      bigamíja  -e ž (ȋ) zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji ♦ jur. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon ♪
  24.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
  25.      birokrátstvo  -a s (ȃ) redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA