Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krat (51-75)


  1.      kratkotrájen  -jna -o prid., kratkotrájnejši (ā) ki traja malo časa: kratkotrajna ploha ga je čisto premočila; kratkotrajna sreča; kriza je bila le kratkotrajna ♪
  2.      kratkotrájnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost kratkotrajnega: kratkotrajnost sreče, življenja ♪
  3.      kratkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) star. nespameten, neumen: le kako je mogel biti tako kratkoumen ♪
  4.      kratkovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik ♪
  5.      kratkovíden  -dna -o prid., kratkovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratkoviden in je moral nositi očala / kratkovidne oči 2. nav. ekspr. ki ne vidi vnaprej poteka česa: kratkoviden politik / napovedi so se izkazale za zelo kratkovidne kratkovídno prisl.: v tem primeru je ravnal zelo kratkovidno ♪
  6.      kratkovídnež  -a m (ȋ) ekspr. kratkoviden človek: očala za kratkovidneže / le kako je mogel biti tak kratkovidnež ♪
  7.      kratkovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi očala 2. nav. ekspr. nesposobnost človeka, da bi vnaprej videl potek česa: njegova kratkovidnost je bila glavni vzrok neuspeha ♪
  8.      kratkovláknat  -a -o prid. (ȃ) ki ima kratka vlakna: kratkovlaknata preja ♦ tekst. kratkovlaknati bombaž ♪
  9.      kratkovrát  in kratkovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratek vrat: debel, kratkovrat človek / kratkovrat konj ♪
  10.      kratkožív  -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki malo časa živi: kratkožive rastline / ekspr. nove ideje so bile zelo kratkožive 2. fiz. ki hitro radioaktivno razpada: kratkoživi izotopi ♪
  11.      krátnik  -a m (ȃ) s števnikom mnogokratnik: n-kratnik ♪
  12.      ántidemokrátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) ki je proti demokraciji: antidemokratična vlada / antidemokratične metode ♪
  13.      ántidemokratízem  -zma m (ȃ-ȋ) miselnost, ki je proti demokratizmu: boj proti antidemokratizmu ♪
  14.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
  15.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
  16.      aristokrátičnost  -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
  17.      aristokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
  18.      aristokrátinja  -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
  19.      aristokratízem  -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
  20.      aristokrátka  -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko ♪
  21.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
  22.      aristokrátstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
  23.      avtokrát  -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪
  24.      avtokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode avtokrátično prisl.: nastopa zelo avtokratično ♪
  25.      avtokratízem  -zma m (ȋ) avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA