Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

krasta (34)

1.      krásta  -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast ♪
2.      krastáča  -e ž (á) dvoživka z zavaljenim trupom in zgrbančeno kožo, posuto z debelimi bradavicami: po travi je nerodno hodila krastača; velika, ostudna krastača ♪
3.      krastáčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krastače: krastačja glava; dolge krastačje noge / nizko imel je prava krastačja usta ♪
4.      krástav  -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
5.      krástavec  -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
6.      krástavka  -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
7.      krástavost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
8.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
9.      góbavka  -e ž (ọ́) 1. gobava ženska: gobavci in gobavke 2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita ♪
10.      grínta  -e ž (ȋ) 1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte // mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah 2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint 3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna ♪
11.      gríntav  -a -o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov ♪
12.      hrásta  -e ž (á) pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto ♪
13.      hrástav  -a -o prid. (á) pog. krastav: otrok je ves hrastav; hrastava koža ♪
14.      hrástavost  -i ž (á) pog. krastavost: hrastavost otrok ♪
15.      inkrustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada ♪
16.      krápavica  -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe ♪
17.      krástica  -e ž (á) manjšalnica od krasta: krastica se je že odluščila ♪
18.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala ♪
19.      môkrast  -a -o prid. (ó) redko nekoliko moker: od redkih snežink je bila streha že mokrasta ♪
20.      nagnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo ♪
21.      oskórjiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda ♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati oskórjiti se bot. dobiti skorjo: deblo se oskorji ♦ med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta oskórjen -a -o: oskorjena rana; oskorjeno deblo ♪
22.      rána  -e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane ◊ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana ♪
23.      skrlúp  -a m (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti skrlupu // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
24.      strupénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. strupena žival, navadno kača: na skalah je bilo več strupenk / krastača strupenka 2. strupena rastlina, navadno goba: odtrgati strupenko; med gobami je bilo nekaj strupenk ♪
25.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪

1 26