Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
krajcar (27)
- krájcar -ja m (ȃ) 1. v stari Avstriji kovanec z vrednostjo ene stotine goldinarja: odprl je mošnjo in odštel nekaj krajcarjev; za zadnje krajcarje si je kupil kruh 2. ekspr. denar sploh: zaslužil je samo nekaj krajcarjev ● ekspr. nimam niti krajcarja nimam popolnoma nič denarja; ekspr. gleda na vsak krajcar je varčen; je skop; podobna sta si kakor krajcar krajcarju zelo ♪
- krájcarček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od krajcar: plačal je dva krajcarčka / bil je brez krajcarčka ♪
- cvájar -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
- cváncgarica -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica ♪
- četrták -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki // ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak ◊ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci ♪
- denárič -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem ♪
- desetíca -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
- drobíž -a m (í) 1. denar manjše vrednosti, navadno kovanci: pripravite drobiž; plačati z drobižem; drobiž in debeliž; za sto dinarjev drobiža; pren. majhni narodi so bili često drobiž za barantanje med velikimi ∙ ekspr. zdaj pa ima iz krajcarja drobiž je še na slabšem kot prej // ekspr. denar sploh: nikoli ni brez drobiža; to pa stane precej drobiža 2. ekspr. majhni otroci: okrog mlaja se je zbral ves vaški drobiž; imel je polno hišo drobiža / psica je ljubosumno varovala svoj drobiž mladiče 3. ekspr. kar je drobno, majhno: jabolka so slaba, sam drobiž; prodajal je najrazličnejši gospodinjski drobiž drobnarije; literarni drobiž krajši sestavki ♪
- dvajsetíca -e ž (í) 1. nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev: ob slovesu mu je dala dvajsetico; srebrne dvajsetice 2. pog. številka dvajset: zadela je dvajsetica ♪
- dvanajsták -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪
- dvanajstíca -e ž (í) 1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic // redko ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov 2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico 3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico ♪
- dvojáča -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja: dati beraču dvojačo; plačati z dvojačo; srebrna, zlata dvojača / vino je bilo po dvojači ♪
- dvoják -a m (á) 1. kar je iz dveh delov: hoja je rasla na dvoje in postala dvojak 2. nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: mošnja, polna srebrnih dvojakov 3. ekspr. kdor ima lastnosti, značilnosti nasprotnega spola: moja hči se bo poročila s pravim moškim, ne pa s takim dvojakom ♪
- gléštati -am nedov. (ẹ̑) nar. 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši ♪
- gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota ♪
- héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar ♪
- podóben -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda /
lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi ● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati ◊ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae podóbno prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih
podóbni -a -o sam.: nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih ∙ ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster ♪
- polovíčar -ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ◊ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪
- répar -ja m (ẹ̑) nekdaj srebrnik za štiri krajcarje: od trgovca si je izposodil šestdeset goldinarjev in pet reparjev ♦ num. srebrnik s podobo repe na eni strani, kovan od začetka 16. stoletja v Salzburgu ♪
- šesták -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki ♪
- šestíca -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
- štirák -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka ♪
- štirják -a m (á) 1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih 2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak 3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina // sod za to mero ♪
- tretják -a m (á) 1. agr. žival moškega spola v tretjem letu starosti: kupiti tretjaka / bik tretjak 2. nekdaj avstrijski novec za tri krajcarje: plačati s tretjakom // ruski novec za tretjino rublja: rubelj in tretjak ♪
- trojáča -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača ♪
1 26