Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kraj (1.001-1.025)


  1.      napolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj // delati, da prihaja kaj kam: nosači napolnjujejo ladjo s tovorom 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so le počasi napolnjevali dvorano 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo 4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu napolnjuje življenje ♪
  2.      napréženost  -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev ♪
  3.      naráva  -e ž (ȃ) 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave 2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čimveč v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave 3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari // kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave 4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava 5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo ● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ◊ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave ♪
  4.      narávnost  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na križišču peljite naravnost, ne na desno ne na levo / gledati, svetiti naravnost v oči // izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov: iti naravnost domov / ekspr. drveti naravnost v pogubo; stopati naravnost proti cilju // neposredno, direktno: blago dobiva naravnost iz tovarne; pošlji ga naravnost k zdravniku / ekspr. ni mu treba kar naravnost verjeti brez pomišljanja 2. nav. ekspr. brez prikrivanja, odkrito: spregovori z njim naravnost; vprašaj naravnost, zakaj ne mara priti; kar naravnost povej, da se bojiš / naravnost nas v govoru ni imenoval; tega naravnost ne trdim 3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: otrok je priletel naravnost pod kolesa; zadel ga je naravnost v oko // pog., ekspr. poudarja trditev: bil si naravnost imeniten; to bi bila naravnost sramota // poudarja intenzivnost dejanja; kar: začeli so ga naravnost sovražiti ● redko ni bila naravnost bolna, zdrava pa tudi ne ravno ♪
  5.      narédko  in na rédko prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo naredko; ekspr. naredko posejane zvezde / sneg naletava le še naredko / naredko obljudeni kraji 2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: naredko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj naredko ♪
  6.      národen  -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod: a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako področje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda 2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta ● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo ◊ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem národno prisl.: narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno ♪
  7.      nárok  -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok ♪
  8.      nasédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. med plutjem prihajati na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: na tem kraju ladje pogostokrat nasedajo 2. nav. ekspr. dajati se prevarati, ukaniti: nasedati klevetam; mladi ljudje s podeželja nasedajo miku mesta; nasedati prevarantom ♪
  9.      nasélbinski  in naselbínski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na naselbina 1: arheologi so odkrili nove naselbinske ostanke, sledove 2. urb. nanašajoč se na naselje: naselbinska enota; naselbinsko jedro mesta / naselbinske in arhitekturne značilnosti pokrajine / to mesto je dobro ohranjen naselbinski spomenik ♪
  10.      naselíšče  -a s (í) 1. knjiž., redko kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča 2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini ♪
  11.      naselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli naselíti se priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir naséljen -a -o: ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno področje; stalno naseljen ♪
  12.      nasélje  -a s, rod. mn. nasélij tudi nasélj (ẹ̑) del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev; naselje se naglo razvija, širi; elektrificirati naselje; hribovsko, primorsko, srednjeveško naselje; raztreseno, strnjeno naselje / skozi naselje je vozil počasneje; hoditi po naselju; ceste, ulice v naselju / mestno, vaško naselje / mesta in naselja / ekspr. celo naselje že govori o tem vsi prebivalci naselja // navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno značilnost: barakarsko, cigansko, divje, industrijsko, olimpijsko, stanovanjsko naselje / Savsko, študentsko naselje (v Ljubljani) ◊ arheol. koliščarsko ali mostiščarsko naselje koliščarska ali mostiščarska naselbina; rib. ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  13.      naseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost ♪
  14.      naslájati se  -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo naslájati star. razveseljevati: ptičje petje mu je naslajalo uho ♪
  15.      naslíkati  -am dov. (ȋ) 1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško: naslikati osebo, pokrajino; naslikati na platno, steklo; naslikati z močnimi barvami; dal se je naslikati / naslikati avtoportret / ekspr. fotograf jih je naslikal fotografiral 2. nav. ekspr. opisati, orisati, navadno zelo živo, plastično: pisatelj zna kmeta zelo dobro naslikati; materi je naslikal vso svojo žalost ● žarg. kdaj se boš spet naslikal pri nas prišel k nam, nas obiskal naslíkati si predstavljati si, zamisliti si: v resnici je potekalo vse drugače, kot si je naslikal; preveč idealno si ga je naslikal naslíkan -a -o: naslikani liki; mojstrsko naslikan obraz; lepa je, kot bi bila naslikana zelo ♪
  16.      naslòv  -óva m (ȍ ọ́) 1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / dati komu svoj naslov; pog. vaš naslov, prosim / naslov podjetja, šole // kraj bivanja, prebivanja: predstavil se je, naslova pa ni povedal / iskati koga na napačnem naslovu 2. navadno s prilastkom ime glasbenega, likovnega, literarnega dela: naslov članka, filma, knjige, poglavja; naslov televizijske oddaje; pesem, slika brez naslova; dati, povedati naslov za šolsko nalogo; film z naslovom Na svoji zemlji / izdati knjigo pesmi pod naslovom Poezije / veliki časopisni naslovi napovedujejo konec vojne naslovi časopisnih člankov / drami je dal naslov Hlapci; revija ima, nosi naslov Sodobnost / publ. delovni naslov dela naslov, ki ga nosi delo med nastajanjem 3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe: podeliti naslov doktor znanosti, doktorja znanosti / dobiti, doseči akademski, doktorski naslov b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naslova guverner, načelnik / dobiti, podeliti baronski, plemiški naslov; ministrski, vladarski naslov / publ. biti izvoljen v naslov znanstveni svetnik za znanstvenega svetnika c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni lestvici v kaki športni disciplini, kulturni dejavnosti: dobiti naslov najboljša filmska igralka; obdržati, osvojiti naslov prvaka, zmagovalca / pomeriti se za državne naslove naslove državnih prvakov / naslov heroja, udarnika / častni naslov č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naslov; naslov za odraslega moškega / nagovoriti koga z naslovom tovariš 4. jur., navadno v zvezi pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica: dokazati, navesti pravni naslov / dedič na podlagi pravnega naslova zakona / izvršilni naslov pravnomočna odločba ali druga listina, s katero se dovoli izvršba // publ. sklad, fond: dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja 5. zastar. oznaka, vzdevek: vzdeli so mu naslov krasnoslovec / delu je dal naslov izvirna povest podnaslov ● publ. braniti naslov prvaka tekmovati za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ biblio. prejeti sto naslovov sto različnih časopisov, knjig; elektr. naslov celice število, simbol, ki označuje mesto pomnilne celice v pomnilniku (elektronskega) računalnika; ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe; šah. mojstrski, velemojstrski naslov ♪
  17.      nastaníšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor nastanitve, navadno vojakov: sovražna patrulja je odkrila zasilna nastanišča; nastanišče za begunce ♪
  18.      nastániti  -im, tudi nastaníti in nastániti -im dov. (á ȃ; ȋ á ā) napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastaniti priseljence; nastaniti goste v hotelu, mestu; nastanil se je v gostilni; začasno se nastaniti / zastar. nastanil se je na deželi naselil se je nastánjen -a -o: delavci so nastanjeni po barakah; v vasi je bila nastanjena cela četa ♪
  19.      nastánjati  -am nedov. (á) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastanjati goste; navadno se je nastanjal v gostilni / zastar. ubežniki so se nastanjali na obrežju so se naseljevali ♪
  20.      nastanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: begunce nastanjujejo po taboriščih; vsako leto se nastanjujejo v istem hotelu ♪
  21.      nastrél  -a m (ẹ̑) lov. mesto, kraj, kjer je žival v trenutku, ko jo zadene, oplazi krogla ali šibra: lovec je odšel na nastrel; žival je obležala nedaleč od nastrela ♪
  22.      nastrojênost  -i ž (é) knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje ♪
  23.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  24.      natékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka ♪
  25.      natézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce 2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal ● ekspr. natezati ušesa prisluškovati natézati se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA