Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (9.026-9.050)


  1.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  2.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  3.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  4.      milánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
  5.      milenarízem  -zma m (ȋ) rel., v nekaterih krščanskih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  6.      míli...  in mili... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na tisoč: miligram, milimikron ♪
  7.      milijonár  -ja m (á) nav. ekspr. kdor ima milijonsko premoženje: biti, postati milijonar / večkratni milijonar / postali so pravi milijonarji zelo bogati ♪
  8.      milijonínka  -e ž (ȋ) del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času ♪
  9.      míliti 1 -im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka 2. smiliti se: še žival se mu ne mili míljen -a -o: otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; prim. miljen ♪
  10.      milôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina ♪
  11.      milórd  -a m (ọ̑) v angleškem okolju naslov za aristokrata, lorda: milord je zapravil dosti premoženja / kot nagovor dobrodošli, milord ♪
  12.      mílosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti ♪
  13.      mílostnik  -a m (ȋ) zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik ♪
  14.      míloščina  -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo ♪
  15.      míloščinar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar ♪
  16.      milôta  -e ž (ó) zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja ♪
  17.      mím  in mímos -a m (ȋ) gled. 1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja 2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi ♪
  18.      mímika  -e ž (í) gibanje, premikanje obraznih mišic za izražanje čustev, razpoloženja: posnemati mimiko koga; deklamator je uporabil mimiko in kretnje / govorica mimike / obrazna mimika / njena žalost se je izražala v mimiki, z mimiko // izražanje čustev, razpoloženja na tak način: ima smisel za mimiko; patetična mimika ♪
  19.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  20.      mimobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: zadostoval je mimobežen pogled v zgodovino // kratkotrajen: mimobežno čustvo ◊ geom. mimobežna premica premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna mimobéžno prisl.: videl jo je le mimobežno ♪
  21.      mímogredé  prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
  22.      mimogréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno ♪
  23.      mimóza  -e ž (ọ̑) 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze ♪
  24.      mína 1 -e ž (ȋ) 1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina ♦ voj. kontaktna mina; magnetna mina 2. voj. s krilci opremljen izstrelek minometa: mine so dobro zadevale cilje / protitankovska mina / tromblonska mina ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo ♪
  25.      mineralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati organske snovi v anorganske: bakterije razkrajajo odpadke in jih mineralizirajo / mineralizirati humus 2. teh. prepojiti z mineralnimi snovmi: mineralizirati les ♪

   8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA