Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (7.426-7.450)



  1.      katalénščica  -e ž (ẹ̑) nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec)
  2.      katalónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Katalonce ali Katalonijo: katalonski jezik / katalonska pokrajina
  3.      katálpa  -e ž () vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: beli cveti katalpe
  4.      katapúlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo
  5.      katár  -ja m () vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar ♦ med. bronhialni katar bronhitis
  6.      katarálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje
  7.      katarínka  -e ž () nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink
  8.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem
  9.      kategorizírati  -am dov. in nedov. () razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za kategorizíran -a -o: kategorizirane ceste; nižje kategorizirana delovna mesta
  10.      katehétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta
  11.      katehúmen  -a m (ū) rel. kdor se pripravlja na krst: sprejeti koga med katehumene; tečaj za katehumene
  12.      katekízem  -zma m () rel. knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov: izdati katekizem / znati katekizem na pamet / katoliški katekizem / ekspr. knjiga je katekizem pametnega gospodarjenja
  13.      katóliški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katoličane ali katolištvo: katoliški duhovnik; katoliško prebivalstvo / katoliško časopisje / katoliška cerkev ♦ rel. katoliška vera krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja
  14.      katólištvo  -a s (ọ̑) 1. krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja: katolištvo in pravoslavje / katolištvo posamezne pokrajine 2. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri: njegovo katolištvo je upadalo / katolištvo literarnega dela
  15.      kátorga  tudi katórga -e ž (; ọ̑) v carski Rusiji kraj, prostor izgona, zapora in težkega prisilnega dela: pobegniti iz katorge; poslati v katorgo; sibirska katorga // kazen, ki se prestaja v takih okoliščinah: prestajati katorgo; obsoditi na katorgo
  16.      káva  -e ž (á) 1. zrna, dobljena iz semen kavovca: mleti, pražiti kavo / kava v prahu / mlinček za kavo za mletje kave // pijača iz teh zrn: po kosilu so pili kavo; skuhala je močno kavo; kava s smetano / servis, skodelice za kavo / elipt. prosim kavo skodelico kave; prerokovati iz kave iz usedline v skodelici kave / bela kava z dodatkom mleka; črna kava brez dodatka mleka / prava kava ♦ gastr. ekspresna kava pripravljena z ekspresnim aparatom; ledena kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; turška kava ki se kuha navadno skupaj s sladkorjem in servira z usedlino // ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno kava: povabiti na kavo 2. navadno s prilastkom pijača iz kavnega nadomestka: za malico dobi kavo s kruhom / piti ječmenovo, žitno kavo; knajpova kava iz žganega ječmenovega slada 3. pog. kavovec: plantaže kave
  17.      kavál  -a m () igr. igralna karta z moško figuro na konju: poleg kralja je dobil še kavala
  18.      kavatína  -e ž () muz., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi: arije in kavatine
  19.      kávbojski  -a -o prid. () nanašajoč se na kavboje: kavbojsko življenje / rad ima kavbojske filme; kavbojski romani / kavbojski klobuk klobuk s širokimi, ob straneh precej zavihanimi krajevci; kavbojske hlače dolge, navadno modre hlače iz bombažnega blaga
  20.      kávcijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kavcijo, varščinski: kavcijski kredit / plačati kavcijske obresti ◊ jur. kavcijska menica
  21.      kávelj  -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov
  22.      kávelj  -na in -vlja [vǝl] m (á) ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ta je pa kavelj! kdo bi si mislil, da je tak kavelj // krepek, čvrst človek: čeprav je že star, je še zmeraj kavelj
  23.      káveljčast  -a -o [vǝl] prid. () podoben kaveljčku: kaveljčasti izrastki; v gobcu ima kaveljčaste zobe / je kaveljčaste oblike káveljčasto prisl.: kaveljčasto ukrivljen kljun
  24.      káveljček  -čka [vǝl] m () 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke
  25.      kavêrna  -e ž () 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni

   7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA