Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (451-475)


  1.      krezúlja  -e ž (ú) redko več cvetov gosto skupaj; češulja: velike krezulje cvetja ♪
  2.      kréželjc  -a [žǝl] m (ẹ̑) star. ovratnik, navadno pri svečanem oblačilu: bel kreželjc; dolga črna halja z naškrobljenim kreželjcem ♪
  3.      kŕfski  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo ♦ zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ♪
  4.      kŕhanje  -a s (ŕ) glagolnik od krhati: krhanje sekire / krhanje reda in discipline ♪
  5.      kŕhati  -am nedov. (ŕ r̄) delati, povzročati, da rezilo izgublja ostrino: krhati nož; kosa se mu je začela krhati / pesn. meči so zveneli in se krhali; pren., ekspr. krhati ostrino problema // ekspr. delati, povzročati, da kaj polagoma izgublja popolnost svojih značilnosti: bolezen je začela krhati njegovo moč; disciplina, morala se krha; ta zakon se že dolgo krha kŕhati se ekspr., redko krušiti se, lomiti se: bregovi rek se krhajo ♪
  6.      kŕhek  -a -o tudi -ó prid. (ŕ) 1. ki se (rad) lomi, drobi: krhki tobakovi listi; krhka kamnina, rudnina; krhka kost; krhke veje drevesa; snov je porozna in krhka ♦ bot. krhka vrba vrba s krhkimi vejami in suličastimi, proti koncu priostrenimi listi, Salix fragilis; gastr. krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; gozd. krhek les; vet. krhko kopito // ekspr. ki nima več popolnosti svojih značilnosti: njegovo zdravje je zelo krhko / krhki upi; krhka sreča / krhki poslovni odnosi / krhek glas 2. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: krhka je in nežna / krhko otroško telo / ekspr. krhka lepota kŕhko in krhkó prisl.: čriček se je oglašal otožno in krhko ♪
  7.      kŕhelj  -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji // po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje ♪
  8.      kŕheljček  -čka [hǝl] m (r̄) nav. ekspr. manjšalnica od krhelj: skuhati krheljčke / pomarančni krheljčki ♪
  9.      krhkolísten  -tna -o prid. (ȋ) vrtn., navadno v zvezi krhkolistna solata solata, ki ima krhke, tanjše liste: krhkolistne in mehkolistne solate ♪
  10.      kŕhkost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost krhkega: krhkost listov; snov je značilna po krhkosti / krhkost sanj / pri vsej svoji krhkosti je še krepka ♪
  11.      krhlíca  -e ž (í) bot. krhka vrba: zasaditi krhlico ♪
  12.      krhlíka  -e ž (í) bot., navadno v zvezi navadna krhlika grm s celorobimi listi in črnimi plodovi, Rhamnus frangula: na vrtu raste krhlika in španski bezeg / čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus cathartica ♪
  13.      krhljánka  -e ž (á) gastr. kuhana, na rezine zrezana repa: skleda krhljanke ♪
  14.      krhljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko rezati na krhlje: krhljati jabolka, krompir ♪
  15.      kŕhljev  -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na krhelj: krhljeva oblika / krhljeva voda ♪
  16.      krhljíček  -čka m (ȋ) krheljček: jesti krhljičke / krhljički krompirja ♪
  17.      krí  krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi // nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje 2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri 3. nav. ekspr., s prilastkom izraža a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu ● ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta ◊ anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi) ♪
  18.      krí  medm. (ȋ) posnema glas murna: kri, kri, kri, pojejo murni ♪
  19.      kríč  -a m (ȋ) star. krik: slišati je bilo posamezne kriče / iztrgal se mu je divji krič / krič sovraštva // kričanje: v hiši se je razlegal krič ♪
  20.      kričáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno govori, navadno z močnim, rezkim glasom: iz voditelja je postal kričač; ustež in kričač // ekspr. otrok, zlasti majhen: pestovala je malega kričača ♪
  21.      kričáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od kričač: kričačka in bahačka ♪
  22.      kričáj  -a m (ȃ) star. otrok, zlasti majhen: siten kričaj ♪
  23.      kričánje  -a s (ȃ) glagolnik od kričati: slišalo se je kričanje otrok / divje, srdito kričanje ♪
  24.      kričáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kričače: kričaški govor / kričaški agitatorji ♪
  25.      kričáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnost kričavega človeka: njegovo kričaštvo ni pritegnilo poslušalcev / kričaštvo in demagogija ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA