Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (3.451-3.475)


  1.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj ♪
  2.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila ♪
  3.      besnív  -a -o prid. (ȋ í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo ♪
  4.      bestiálen  -lna -o prid. (ȃ) ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi ♪
  5.      bestiálnost  -i ž (ȃ) ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost fašističnih zavojevalcev ♪
  6.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
  7.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
  8.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron ♪
  9.      betonêr  -ja m (ȇ) delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci; tečaj za kvalificirane betonerje ♪
  10.      bétva  -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice ♪
  11.      bétvo  -a s (ẹ̑) redko betva: betvo kruha ♪
  12.      bévkati  -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka ♪
  13.      bévsk  -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk ♪
  14.      bèvsk  medm. (ȅ) posnema kratek, rezek pasji glas: bevsk, bevsk ♪
  15.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  16.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
  17.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris ♪
  18.      bezgávka  -e [bǝz] ž (ȃ) nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk ♪
  19.      bezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav ♪
  20.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
  21.      bezljàv  -áva -o [bǝz in bez] prid. (ȁ á) ki rad bezlja: bezljava krava ♪
  22.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo ♪
  23.      bezníčar  -ja m (ȋ) nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji ♪
  24.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
  25.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila ♪

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA