Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kr (2.726-2.750) 
- škrlúpar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak ♪
- škrlúpast -a -o prid. (ȗ) agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje ♪
- škŕnek -nka m (ȓ) muz. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak: privil je škrnke in zaigral ♪
- škrnícelj -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev ♪
- škrníceljček -čka [cǝl] m (ȋ) manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov ♪
- škŕniti 1 -em nedov., tudi škrníla (ŕ) ekspr. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi; prikrajševati: poskušal jih je škrniti pri plačilu ♪
- škŕniti 2 -em dov. (ŕ ȓ) redko škrtniti: kljuka je škrnila ♪
- škrnjávec -vca m (ȃ) obrt. okovje s kljukico, s katero se zatakne okensko krilo: pritrditi škrnjavec na okvir ♪
- škrób -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah ◊ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih ♪
- škrobárna -e ž (ȃ) tovarna škroba: delavec v škrobarni ♪
- škróbati -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina ♪
- škróben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ♪
- škrobílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s škrobljenjem: škrobilec in tkalec ♪
- škrobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj ♪
- škrobílnica -e ž (ȋ) prostor, obrat za škrobljenje tkanin: v novem tovarniškem poslopju sta škrobilnica in previjalnica ♪
- škrobílo -a s (í) sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom ♪
- škróbiti -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo ♪
- škróbljenje -a s (ọ̄) glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje ♪
- škróbnat -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobnata snov / škrobnat krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba; uživati škrobnato hrano ♪
- škrobòt -ôta m (ȍ ó) škrobotanje: škrobot dežja ♪
- škrobotánje -a s (ȃ) glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic ♪
- škrobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež ♪
- škrobôtec -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec ♪
- škróbov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo ♪
- škrobovína -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga ♪
2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 
