Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (2.401-2.425)


  1.      sinkrétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretična ideologija / sinkretično povezovanje različnih pojmov ♪
  2.      sinkretístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretistični verski kulti / sinkretistična tvorba ♪
  3.      sinkretízem  -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
  4.      sinkron  ipd. gl. sinhron ipd. ♪
  5.      skracáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo napisati: na list papirja je nekaj skracal / le kdo je skracal ta članek sestavil, napisal ♪
  6.      skrahírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. doživeti neuspeh, polom: ob takem gospodarjenju bo podjetje gotovo skrahiralo / zaposlil se je kot pianist v baru in kmalu skrahiral skrahíran -a -o: skrahiran trgovec; skrahirana aristokracija ♪
  7.      skrája  prisl. (á) star. od začetka, na začetku: skraja so bili napadi bolezni bolj redki; že skraja mu ni verjel / jemljite steklenice kar skraja ● star. vsi skraja ga obsojajo prav vsi ♪
  8.      skrája  predl. (á) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: živi v hiši skraja vasi ♪
  9.      skrájen  -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri ♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti ● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen ♪
  10.      skrájnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor zagovarja, zastopa skrajne nazore, skrajna stališča: skrajneži povzročajo veliko problemov; oba sta skrajneža; skrajneži in prenapeteži // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: atentat so naredili skrajneži; levi in desni skrajneži v stranki; šovinistična naravnanost skrajnežev ♪
  11.      skrájnica  -e ž (ȃ) knjiž. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici ◊ adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica ♪
  12.      skrájnik  -a m (ȃ) knjiž. 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: hrastovi skrajniki 2. kdor je krajni, zadnji v vrsti: skrajnik je stopil malo naprej // skrajni, zadnji del česa: Lubnik je skrajnik Julijskih Alp ♪
  13.      skrájnji  -a -e prid. (ȃ) knjiž. skrajen: skrajnji deli gorovja / v skrajnjem trenutku se je premislil / skrajnja razdraženost; skrajnje nasprotje skrájnje prisl.: skrajnje moderen pesnik; delo je bilo skrajnje naporno ♪
  14.      skrájnost  -i ž (ȃ) 1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna ∙ ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten ♪
  15.      skrájnosten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na skrajnost: skrajnostne zahteve; zagovarjati skrajnostno stališče / v romanu so prikazani skrajnostni tipi ♪
  16.      skrájšanje  -a s (ȃ) glagolnik od skrajšati: skrajšanje obleke / skrajšanje besedila / skrajšanje delovnega časa; skrajšanje roka za prijavo ♪
  17.      skrájšanka  -e ž (ȃ) knjiž. kratica: rabiti skrajšanke ♪
  18.      skrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj (bolj) kratko: skrajšati krilo, obleko; skrajšati vrv za pol metra; vrsta se je skrajšala / skrajšati psu rep; skrajšati si lase / skrajšati besedilo, stavek / skrajšati delovni čas, postopek, rok; skrajšati študij od pet let na štiri leta ∙ ekspr. upornike so skrajšali za glavo obglavili; ekspr. sam si je skrajšal življenje naredil je samomor ♦ navt. skrajšati jadro delno ga zviti, da je krajše; šport. skrajšati nalet // narediti, povzročiti, da je kaj videti krajše: prekratko krilo postavo skrajša 2. z dajalnikom povzročiti, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z branjem mu je skrajšal popoldan; s petjem sta si skrajšala pot skrájšan -a -o: skrajšan vojaški rok; skrajšana delovna doba; skrajšane hlače ∙ publ. doseči kaj po skrajšanem postopku v (zelo) kratkem času ♦ jur. skrajšani delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden; skrajšani postopek postopek, ki je poenostavljen in veljajo zanj krajši roki; ptt skrajšani naslov naslov, v katerem je pri pošti prijavljeno ime naslovnika zamenjano z dogovorjeno ali skrajšano oznako; zal. skrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela ♪
  19.      skrajšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od skrajšati: skrajšava krila / skrajšava članka ♪
  20.      skrajševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skrajševanje: skrajševalni postopek / skrajševalni vozel vozel, s katerim se skrajša vrv ♪
  21.      skrajševánje  -a s (ȃ) glagolnik od skrajševati: skrajševanje oblek / skrajševanje besedila / skrajševanje delovnega časa ♪
  22.      skrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) kratko: skrajševati obleko, vrv / skrajševati članek / komunikacijska sredstva skrajšujejo razdalje / skrajševati delovni čas ♪
  23.      skrampáti  -ám in skrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ) izkopati s krampom: skrampati premog ♪
  24.      skránja  -e ž (á) nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja ♪
  25.      skrátiti  -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti 2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje ♪

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA