Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (2.326-2.350)



  1.      razkrojeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost
  2.      razkrojílo  -a s (í) kem. sredstvo za razkrajanje: uporaba razkrojil
  3.      razkrojína  -e ž (í) kar nastane pri razkroju: razkrojine beljakovin; zastrupitev z razkrojinami
  4.      razkrojíti  -ím dov., razkrójil ( í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o: razkrojena snov; organizacija je razkrojena ∙ knjiž., redko duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan
  5.      razkrojljív  -a -o prid. ( í) ki se da razkrojiti: razkrojljiva snov; ta gnojila so težko razkrojljiva
  6.      razkrojljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razkrojljivega: razkrojljivost snovi
  7.      razkrojnína  -e ž () kar nastane pri razkroju: škodljive razkrojnine; kopičenje razkrojnin v mišicah
  8.      razkrójnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkrojnega: razkrojnost snovi
  9.      razkrónati  -am dov. (ọ̑) knjiž. odvzeti komu vladarski naslov: razkronati vladarja; pren. razkronati pesnika razkrónan -a -o: razkronan kralj
  10.      razkropítev  -tve ž () glagolnik od razkropiti: razkropitev demonstrantov; razkropitev prebivalstva
  11.      razkropíti  -ím dov., razkrópil ( í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki
  12.      razkropljênec  -nca m (é) ekspr. vsak od razkropljenih ljudi: vsi ti razkropljenci so se znova zbrali
  13.      razkropljênost  -i ž (é) stanje razkropljenega: razkropljenost črede / ekspr. razkropljenost naselij
  14.      razškropíti  -ím dov., razškrópil ( í) narediti, da tekoča snov kam pride v kapljicah, delcih: razškropiti gnojnico; razškropiti škropivo po trtah
  15.      rédkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov
  16.      rekreácija  -e ž (á) 1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo // telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo delovnih ljudi; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija 2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve
  17.      rekreacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rekreacijo: rekreacijski center / rekreacijske naprave / rekreacijski turizem; rekreacijsko drsanje, plavanje ♦ urb. rekreacijska površina
  18.      rekreatívec  -vca m () šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci
  19.      rekreatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na rekreacijo: rekreativne naprave / rekreativni turizem; rekreativne dejavnosti; rekreativno smučanje
  20.      rekreátor  -ja m () 1. organizator rekreacije: zaposliti se kot rekreator 2. šport. rekreativec: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreatorji
  21.      rekreírati se  -am se nedov. in dov. () telesno, duševno se sproščati in krepiti s kako dejavnostjo: rekreirati se s hojo, z vrtnarjenjem
  22.      rekriminácija  -e ž (á) jur. medsebojno obdolževanje soobdolžencev v postopku: na obravnavi je prišlo do rekriminacije
  23.      rekrút  -a m () 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci
  24.      rekrutácija  -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor
  25.      rekrúten  -tna -o prid. () naboren: rekrutna komisija ● rekrutne vaje vaje vojaških novincev

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA