Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (2.101-2.125)



  1.      pólkrátek  -tka -o [k] prid. (ọ̑-á) knjiž. srednje kratek: otrok v polkratkem krilu
  2.      pólkrêpek  -pka -o [k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko
  3.      pólkróg  -a [k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo
  4.      pólkrógeln  -lna -o [k-gǝl] prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole
  5.      pólkrógla  -e [k] ž (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle 2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno
  6.      pólkróglast  -a -o [k] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polkrogli: polkroglast kup / ta prostor je polkroglast / predmet polkroglaste oblike
  7.      pólkróžec  -žca [k] m (ọ̑-ọ̑) manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci // lingv. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: padajoča intonacija je označena s polkrožcem
  8.      pólkróžen  -žna -o [k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete
  9.      pólkróžnica  -e [k] ž (ọ̑-ọ̑) geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom: narisati polkrožnico / velika polkrožnica nad veliko osjo elipseknjiž., redko obala predstavlja nekoliko sploščeno polkrožnico polkrog
  10.      pólven  -vna -o [k] prid. (ọ̑-) 1. vet., v zvezi polkrvni konj konj, katerega eden od staršev je polnokrven, ali potomec takih staršev: rediti polkrvne konje / jugoslovanski polkrvni konj 2. zastar. rasno mešan: njegov oče je polkrvni Indijanec ● knjiž., ekspr. tega polkrvnega pisatelja res ne cenim slabega, neizrazitega
  11.      polnovec  -vca [n] m () vet. polnokrven konj: v kasu je zmagal polnokrvec Astor / angleški polnokrvec
  12.      polnoven  -vna -o [n] prid.) 1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven 2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti 3. publ. prepričljiv, verjeten, živ: polnokrvni opisi narave / umetniško polnokrven realizem 4. ekspr. ki ima značilne lastnosti v veliki meri: biti polnokrven glasbenik; polnokrven romantik / redko polnokrven meščan pravi, pristenvet. polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec polnovno prisl.: v romanu je pisatelj polnokrvno prikazal čas vojne
  13.      polnovnost  -i [n] ž (ŕ) ekspr. lastnost, značilnost polnokrvnega: polnokrvnost in bledoličnost / ta dejanja so izraz njegove polnokrvnosti
  14.      pólokrógel  -gla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožnateh. vijak s polokroglo glavo
  15.      pomokríti se  -ím se dov., pomókril se; pomokrèn ( í) knjiž. opraviti malo potrebo: pomokril se je kar na cesti // izprazniti sečni mehur: od strahu se je pomokril v hlače
  16.      ponàjvečkrat  tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (; ; -; -) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo
  17.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno
  18.      poskríti  -skríjem dov., poskrìl tudi poskríl (í ) drugega za drugim skriti: nekatera pisma je požgal, druga pa poskril; ljudje so se poskrili pred sovražnimi vojaki v gore; poskriti se med drevjem, po gozdu; vsi se hitro poskrijejo poskrít -a -o: poskrite dragocenosti; vse je bilo poskrito
  19.      poslédnjikrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. zadnjič, zadnjikrat: danes sem poslednjikrat pri vas
  20.      póstskríptum  in póst skríptum tudi póst scríptum -a [-skr-] m (ọ̑-) knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.]
  21.      poškrebljáti  -ám dov.) krajši čas škrebljati: slišal je, kako je miš poškrebljala na podstrešju / z nohtom je poškrebljal po oknu
  22.      poškripávanje  -a s () glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles
  23.      poškripávati  -am nedov. () v presledkih škripati: vozovi so poškripavali po razmočenem kolovozu; sneg je poškripaval pod nogami / poškripavati z zobmi
  24.      poškrlatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz
  25.      poškrlatíti  -ím tudi poškrlátiti -im dov., poškrlátil ( í; ā ) knjiž. narediti kaj temno rdeče: kri mu je poškrlatila obraz

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA