Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (18.060-18.084)


  1.      tiskárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: tiskarski izdelki / tiskarski stroj; tiskarske barve / tipi tiskarskih črk; tiskarska tehnika / tiskarski delavec ∙ šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake ♦ tekst. tiskarski valj valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. (tiskarski) stavek kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje; tiskarski znaki znaki za črke, ločila in druga znamenja; tiskarska mera tipografska mera; tiskarska napaka nehotena, nezavedna postavitev, zapis tiskarskega znaka, besede pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska ♪
  2.      tískati  -am nedov. (í) 1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati // tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke 3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah tískan -a -o: tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan ∙ tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi ♦ elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega ♪
  3.      tísoč  štev. neskl. (ȋ) 1. izraža število ali številko tisoč [1.000] a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980 / bankovci po tisoč b) v prilastkovi rabi: tisoč dinarjev; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč koscev / tisoč in tisoč jih je bilo ● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♪
  4.      tisoč...  ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski ♪
  5.      tisočér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska tisočéro prisl.: streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih ♪
  6.      tisočéren  -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati ♪
  7.      tísočglásen  -sna -o prid. (ȋ-ā) ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev ♪
  8.      tísočič  prisl. (ȋ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico ● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat ♪
  9.      tísti  -a -o zaim. (ȋ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček z zgornje police, prosim b) glede na drugo bolj oddaljena: ostani kar v tisti vrsti, ta je še daljša; odprite tisto okno, to se ne da odpreti / to dekle spredaj dobro poznam, tisto za njo pa vidim prvič // izraža, da se govoreči na njem, pred njim ne nahaja: ta del ceste ni asfaltiran, tisti, ki pelje skozi vas, pa je; vsak otrok bi rad imel strica v daljni deželi. V tisti deželi je vse lepo 2. izraža, da je kaj časovno odmaknjeno od časa govorjenja o njem: rad se je spominjal tistega nastopa, ki mu je prinesel prvo mesto; tista kretnja, kako si je obrisal solze, ga je ganila; se spomnite tiste povodnji pred dvema letoma / bil je trden mož in tisti čas še gospodar tedaj; leteli so nad mestom, tisti dan je bila megla; v jeseni je bil doma en dan in od tistega dne ga ni bilo več; pomeril je in tisti hip, trenutek je počilo takoj nato; meteor se je zasvetil in v tistem trenutku ugasnil; star. tisto pot je igral le zase tistikrat, takrat; ekspr. ujezil se je in pri tisti priči odšel takoj (tedaj) 3. izraža, da se je o osebi ali stvari že prej pripovedovalo: to so tisti delavci, ki so sekali ob progi; spet je prišel tisti fant, ki vas je iskal dopoldne; ekspr. rad bi, da bi mi popravili tisti hlev, saj veste; ne pozabite mi prinesti tisto knjigo; vprašati sem vas hotel, kako je s tisto vašo zadevo // poudarja omejenost na osebo ali stvar, določeno navadno z odvisnim stavkom: tisti delavci, ki opravljajo fizično delo, morajo imeti izdatnejšo hrano; pospeševali bodo razvoj tistih dejavnosti, ki so življenjsko pomembne / ekspr.: pisma so pisana s tisto njemu lastno vnemo; v njem je bilo polno življenja, tiste zdrave kmečke razigranosti in dovtipnosti 4. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja nejevoljo: teta pride na obisk. O, tista sitnica; ti pa tisto tvoje prepričanje // poudarja pomen besede, na katero se veže: še tisto malo drobiža ni zapravil; zaradi tistih nekaj dinarjev sta se sprla; tistih nekajkrat, ko sem ga srečal, je bilo premalo, da bi se spoznala 5. star. isti: kar mu je učitelj povedal, je ponovil s tistimi besedami / govorila sta en in tisti jezik / zjutraj sta šla in se še tisti dan vrnila ● ni več tista, kakršna je bila taka, takšna II. v samostalniški rabi A) 1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega a) razmeroma oddaljeno: poglej, tisti tam je naš znanec b) glede na drugo bolj oddaljeno: poglejte vrhove, ti so še v soncu, tisti pa že zaviti v oblake 2. izraža osebo ali stvar, kot jo določa navadno odvisni stavek: rad je smešil tiste, ki se imajo navado bahati; vsi so prišli, tudi tisti od daleč; blagor tistemu, ki je zdrav; misli na tiste, ki stradajo; pomaga naj tisti, ki more / volja je tista, ki mu pomaga živeti / kdor je delal, tisti je dobil plačilo 3. ekspr. izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše; ste slišali tiste na sestanku; Janez in tista se dobro razumeta; rad pije tisto, saj veste vino; samo na tisto mislita na spolne odnose / ugotoviti morajo, kdaj se je tisti in tisti zaletel z avtomobilom ta in ta B) 1. izraža navadno še ne prepoznano, od govorečega razmeroma oddaljeno stvar, na katero se navadno usmerja pozornost koga: kaj je tisto? Tisto tam so ovce; tisto ni bil grom, ampak nekaj drugega // izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: mir je tisto, kar si najbolj želi; pozabil je še tisto, kar se je naučil v šoli / ali veste o njem tisto, kako se je zdravil 2. izraža znan, časovno odmaknjen dogodek, pojav: kaj hočemo, tisto takrat se je zgodilo proti naši volji / ekspr. tisto, da je zavrgel sina, ga preganja to / pomeril je in v tistem sprožil hkrati, takoj nato; pred dvema letoma ga je obiskala in po tistem je ni več videl ● ekspr. ima me za eno od tistih za lahkoživo žensko; star. tista, da ponoči ne mara ven, je malo čudna tisto; ekspr. zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto poudarja trditev; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto izraža pritrditev; pog. lepo ste nas postregli, zelo ste se potrudili. Dajte no, kaj bi tisto izraža rahlo zavrnitev; preg. tistega pesem poje, čigar kruh je govori v korist tistega, ki mu daje zaslužek, ga preživlja ♪
  10.      tistihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja ♪
  11.      tistočásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: iz tega dela spoznamo mišljenje tistočasnih ljudi ♪
  12.      tistodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: tistodobna miselnost ♪
  13.      tiščánje  -a s (ȃ) glagolnik od tiščati: tiščanje glave med ramena / tiščanje denarja v rokah / tiščanje okrog srca, v prsih / tiščanje množice k izhodu / tiščanje za kom / vsako izpraševanje in tiščanje vanjo je bilo zaman ♪
  14.      tiščáti  -ím nedov. (á í) 1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe // na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da ne bi uhajala para; tiščati vrata / tiščati si nos, ušesa 2. delati, da je kaj tesno na čem, ob čem: tiščati lice k šipi, na šipo; tiščati si robec na usta / tiščati glavo med ramena // objemajoč imeti tesno ob čem: tiščal jo je k sebi; tiščati otroka na prsi; tiščala sta se drug k drugemu 3. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: tiščati koga za vrat // trdno držeč imeti kje: v roki je tiščal denar; tiščati pipo med zobmi, v ustih 4. s silo ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: levico je tiščal na prsih; tiščati roke v žepu / tiščati usta, veke, zobe skupaj / tiščati pest 5. s pritiskanjem povzročati komu bolečino, neugodje: čevlji me tiščijo; sedlo je konja tiščalo / očala ga tiščijo za ušesi; obveza tišči je pretesno ovita / taka hrana jo tišči v želodcu; nekaj me tišči v glavi; brezoseb. v grlu, prsih, želodcu ga tišči 6. ekspr., navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam: ljudje so tiščali k izhodu, proti vratom, v cerkev / živina tišči v deteljo; ne tíšči v hribe v takem vremenu; otrok tišči ven / hči tišči z doma; mladi tiščijo iz vasi v mesta / nikar tako ne tišči v njihovo družbo // prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: fant tišči v nesrečo, nevarnost / tiščati v vojno 7. ekspr., s predlogom vsiljivo približevati se komu: sédi tam in ne tíšči k nama; množica je tiščala za njim / ovce so tiščale za pastirjem // v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: dekleti tiščita za moškimi; že dolgo tišči za njo // v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: neprestano je tiščal vanjo, kaj ji je; tiščali so vanj, naj jim pove / tiščati v koga z vprašanji 8. ekspr. pojavljati se kje v veliki količini: kri ji tišči v glavo / skozi okna in vrata je tiščala sopara, vročina 9. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: davki so tiščali ljudstvo; dvomi, skrbi jih tiščijo / tišči ga vprašanje, kako naj stvar prav reši ● ekspr. denar ga tišči ima ga preveč, pa ne ve, kako bi ga porabil; mleko tišči kravo zaradi (pre)velike količine, nabrane v vimenu, ji povzroča neugodje; ekspr. tiščati denar hraniti ga, biti skop; pog. obljubil mu je, v žepu pa je tiščal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. kar naprej tišči glavo v knjige veliko bere, študira; ekspr. tiščati glavo v pesek (kot noj) ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; ekspr. tiščati glave skupaj si šepetati; se družiti, biti skupaj; ekspr. žalost mu je tiščala grlo bil je zelo žalosten, prizadet; ekspr. v vsako reč tišči svoj nos se vmešava; ekspr. dozdaj so (si) tiščali oči in ušesa pred resnico niso hoteli spoznati resnice; star. tiščati pene imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; ekspr. obljuba ga tišči za vrat mu povzroča težave, neprijetnosti, ker je ne more, noče uresničiti, čeprav bi jo moral; ekspr. tiščala je svojo, zato je odnehal vztrajala je pri tem, kar je rekla; ekspr. besede so mu tiščale na jezik, a je molčal rad bi govoril; ekspr. vedno tišči v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; evfem. tišči ga nastran opraviti mora veliko, malo potrebo; ekspr. vedno tiščijo skupaj so skupaj, si prizadevajo biti čimveč skupaj tiščáti se 1. biti tesno ob kom, čem: otroci so se tiščali matere; tiščati se peči 2. ekspr. biti prostorsko tesno ob čem: naša hiša se tišči njihove / hiše se tiščijo druga druge, skupaj // biti, nahajati se tesno skupaj sploh: na polici se tiščijo knjige / steza se je tiščala gorskih sten ● ekspr. ob praznikih so se tiščali doma so bili; ekspr. zeblo ga je, pa se je tiščal skupaj bil je skrčen, sključen tiščáje: deček je zbežal, tiščaje v rokah ukradeni denar tiščèč -éča -e: tiščeč vrata, je klical na pomoč; tiščeč si ušesa, je odšla ♪
  15.      tišína  -e ž (í) stanje brez glasov, šumov: tišina je bila popolna; nastala, ekspr. zavladala je tišina; tišina je dolgo trajala; prekiniti tišino; tišino je pretrgalo brnenje letala; ekspr. vas se je pogreznila v tišino; v tišini sliši, kako ji bije srce; globoka, velika tišina; ekspr. gluha, grobna tišina; ekspr. mrtva globoka, popolna, smrtna tišina popolna; tišina noči / v tišini parka se je zaslišal korak // stanje brez hrupa, govorjenja: v razredu je nastala tišina; kratka, mučna tišina; popolna, ekspr. stroga tišina; delati v tišini; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišal šivanko pasti zelo velika / kot vzklik tišina, je zavpil učitelj ● ekspr. raziskovati svet tišine podvodni svet; svet gluhonemih ♪
  16.      títovka  -e ž (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo ♪
  17.      titulatúra  -e ž (ȗ) knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev ♪
  18.      tívolski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana ♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  19.      tjà  prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj / teci do tja in nazaj 2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: ne hodi tja, tam je nevarno; kako si prišel tja / plašč spravi tja, kjer je bil prej; na počitnice bomo šli tja kot lani / ekspr. naši ljudje so odhajali tja v Ameriko 3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: kraj je turistično zanimiv, zato hodi tja veliko ljudi; hišo so zgradili že lani, vendar se tja še niso vselili / v knjigi so tudi take fotografije, ki ne spadajo tja; šola ima stroga merila, zato ga tja niso sprejeli 4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega: veter nosi dim tja; tja se obrni, poglej / letalo je poletelo tja proti hribom; nevihta je odhrumela tja čez; ne vem, kam gre, tja dol se je odpeljal / voda se je razlila tja po dolini; ravnina sega daleč tja na sever // izraža mejo dogajanja, nahajanja, ki je stran od govorečega ali izhodišča: ledenik je v tem času napredoval tja do doline; vpliv morja sega tja do Alp; gozd se razprostira tja do obzorja; razgled je tu lep, vidi se tja do morja / naši ljudje so hodili peš tja do Španije 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približnost določitve meje trajanja: izjavil je, da bo tekmoval tja do tridesetega leta / vrnil se bo tja na pomlad // poudarja visoko mejo trajanja: ni mogel zaspati tja do jutra; pouk traja tja do dveh in otroci so utrujeni; pogovarjali smo se ves dan, tja pozno v noč 6. v zvezi s sem izraža, da se kaj premika od izhodišča do določene točke, kraja in nazaj: majati kol sem in tja; nihati sem in tja / ladja vozi tja in nazaj // izraža, da se kaj premika v različne smeri: pogledoval je zdaj sem, zdaj tja / tekali so sem in tja semintja 7. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; kar naprej si je prizadevala: mož sem, mož tja 8. ekspr., v zvezi tja in tja, tja pa tja izraža cilj premikanja, dejanja, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: brigada gre ob tej uri tja in tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati čeprav se bo morda jezila; sem in tja, sem pa tja se zgodi kaj zanimivega semintja, sempatja; živeti tja v (en) dan tjav(en)dan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. tavati, živeti tja v tri dni brez cilja, smisla; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja, tjavdan, tjavendan ♪
  20.      tjúlenj  -lnja tudi -a m (ū) morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti: tjulnji, mroži in kiti / lov na tjulnje ♦ zool. navadni tjulenj z okroglo glavo in temnimi lisami na hrbtni strani, Phoca vitulina ♪
  21.      tjulnjevína  tudi tjulenjevína -e ž (í) 1. tjulnje krzno: plašč iz tjulnjevine 2. tjulnje meso: jedli so tjulnjevino ♪
  22.      tjúlnji  tudi tjúlenji -a -e prid. (ū) nanašajoč se na tjulnje: tjulnje meso / plašč iz tjulnjega krzna ♪
  23.      tkaníčiti  -im nedov. (í ȋ) etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo tkaníčen -a -o: vezeni in tkaničeni prti ♪
  24.      tkanína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja ♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi 2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina ♪
  25.      tkáti  tkèm nedov. (á ȅ) 1. delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: tkalka tke; tkati blago, platno, tkanino; tkati iz bombažne niti, volne; tkati na statvah, s statvami; tkati in presti / ročno, strojno tkati / tkati preprogo, prt; pren. sončni žarki tkejo čipke na steni ♦ tekst. tkati v platneni vezavi // s križanjem, prepletanjem česa upogljivega delati, izdelovati kaj: tkati kovinsko mrežo; tkati iz jeklene žice 2. delati pajčevino: v kotu tke pajek / pajek tke pajčevino 3. ekspr. delati, snovati: v nočeh brez spanja je tkala načrte za prihodnost / pisatelj tke pripoved, zgodbo jo oblikuje z razvrščanjem, povezovanjem njenih sestavin / molčal je in tkal svoje misli mislil, premišljeval; tkati sanje sanjati 4. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: tkal je ljubezen z njo; tkati stike med narodi tkáti se ekspr. nastajati, pojavljati se: nad morjem se je tkala večerna zarja / med njimi so se tkale trdne vezi prijateljstva tkán -a -o: tkane preproge; gosto tkano platno ♪

   17.935 17.960 17.985 18.010 18.035 18.060 18.085 18.110 18.135 18.160  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA