Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (15.510-15.534)


  1.      regionalízem  -zma m (ȋ) 1. prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo 2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem 3. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi ♪
  2.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  3.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  4.      registrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
  5.      réglja 3 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj podolgovato pecivo iz kvašenega testa z navzkrižnimi zarezami na zgornji strani: jesti, peči reglje; žemlje in reglje 2. nar. polovica zadnjice: imeti tur na reglji / ta vol nima nobenih regelj ♪
  6.      regljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti regljáti se nar. smejati se: veselo, na glas se regljati regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe ♪
  7.      regresírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
  8.      regrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nar. rekrutirati: regrutirati za partizane ♪
  9.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  10.      regulátor  -ja m (ȃ) 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave ♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec ♪
  11.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  12.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  13.      réja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka ♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam ● redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj ♪
  14.      rejênček  -čka m (é) ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček ♪
  15.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj ♪
  16.      rejênka  -e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko ♪
  17.      rejníca  -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪
  18.      rejník  -a m (í) kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki ∙ star. rejnik družine rednik ♪
  19.      rejnína  -e ž (ȋ) plačilo za popolno oskrbo tujega otroka: povišati rejnino; mesečna rejnina ♪
  20.      rejníštvo  -a s (ȋ) rejniška dejavnost: v teh krajih je rejništvo precej pogosto; nekaj let se je ukvarjala tudi z rejništvom / občinski referent za rejništvo ● publ. dati otroka v rejništvo rejo; po štiriletnem rejništvu se je vrnil k materi življenju pri rejniku, rejnici ♪
  21.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed ♪
  22.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪
  23.      rekapitulácija  -e ž (á) knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo ♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov // ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev ♪
  24.      rékati  -am nedov. (ẹ̑) star. 1. govoriti, praviti: kaj rekajo ljudje o tem; vsi so mi rekali, da sem poceni kupil; ne reka se zaman: človek človeku volk / kar naprej je rekal: pazi ponavljal 2. reči, praviti: ponekod na Koroškem rekajo krompirju hruške / vsi so mu rekali Tonček / rekati komu ti tikati ga ♪
  25.      reklamácija  -e ž (á) prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da kaj nima zaželenih lastnosti, pritožba: reklamacija ni bila pravočasna, zato je ne moremo upoštevati / napisati reklamacijo / imeti zelo malo reklamacij / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● redko poskrbeti za reklamacijo domače glasbe v tujini za reklamiranje, reklamo ♪

   15.385 15.410 15.435 15.460 15.485 15.510 15.535 15.560 15.585 15.610  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA