Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (14.601-14.625)



  1.      priréjati 2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo
  2.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojitipog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pridevet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
  3.      prirezoválnica  -e ž () prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa
  4.      prirezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe // z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti 2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin // dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale ♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve
  5.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
  6.      prirobíti  in priróbiti -im dov. ( ọ́) teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino
  7.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem
  8.      prirómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli
  9.      priséči  -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
  10.      prisédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) sedati h komu, ki že sedi: prisedal je, kjer je videl kakega prijatelja / k naši mizi je prisedalo čedalje več ljudi ∙ ekspr. prisedal je k naši skromni mizi jedel je z nami
  11.      priséga  -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delajur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
  12.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede
  13.      prisékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimigeom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč
  14.      prisekávati  -am nedov. () s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne
  15.      prisílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva ♦ jur. prisilna likvidacija stečaj; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave prisílno prisl.: prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti
  16.      priskakováti  -újem nedov.) s skoki se približevati določenemu kraju, stvari: priskakovati in odskakovati priskakováje 1. deležnik od priskakovati: priskakovaje se bližati 2. nar. priložnostno ob drugem delu: ves dan je delala na polju, kuhala pa je priskakovaje
  17.      priskútiti  -im dov.) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
  18.      prislánjati  -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči // dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: glavo mu prislanja k prsim; ekspr. sonce se je prislanjalo na zgornji rob hribov / ekspr. nizke bajte so se prislanjale k visokim hišam so stale ob njihekspr. spet prislanja uho na vrata prisluškuje prislánjati se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: vse življenje se prislanja k tujim družinam
  19.      prisloníti  -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil ( ọ́, í) dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu // dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočjustar. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je prisloníti se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz prislónjen -a -o: k zidu prislonjena deska
  20.      prislòv  -óva m ( ọ́) lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega
  21.      prislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prislov: prislovne zveze // v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja
  22.      prislúh  -a m () 1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide / ptičje petje je bilo samo prisluh / vsi ti šumi so ustvarjali prisluh šepetajoče melodije ∙ ekspr. saj nič ne poka, menda imaš prisluhe izraža podkrepitev trditvepsiht. slušna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom
  23.      prislúhniti  -em dov.) 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba 2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam delovnih ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
  24.      prisluškováti  -újem nedov.) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjoknjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko
  25.      prismolíti  -ím dov., prismólil ( í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremičnoekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta

   14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA