Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (14.526-14.550)


  1.      primér  -a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev // v zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro je gojiti šport, na primer [npr.] kolesarjenje, plavanje; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili / piše se tudi skupaj naprímer 2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj // pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki 3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo 4. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor // v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti ● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; redko postavljati komu koga za primer za zgled ◊ jur. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje ♪
  2.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  3.      priméren  -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem primérno prisl.: primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami primérni -a -o sam.: nič primernega ni mogel dobiti ♦ šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno ♪
  4.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪
  5.      primerljáj  -a m (ȃ) 1. star. dogodek, pripetljaj: po tem primerljaju so krenili dalje; nepričakovan primerljaj 2. zastar. primer: to lahko dokažemo z naslednjim primerljajem ♪
  6.      primezéti  -ím [mǝz in mez] dov., tudi primezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhni količini priteči: iz rane mu je primezelo nekaj kapljic krvi / skozi steno je primezela vlaga; pren. v dušo mu je primezela samota ♪
  7.      primiciánt  -a m (ā á) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil; novomašnik ♪
  8.      primitivízem  -zma m (ȋ) slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost ♪
  9.      primočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo ♪
  10.      primòj  medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v prislovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo ♪
  11.      primòjdevét  in primojdevét medm. (ȍ-ẹ̑; ẹ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet ♪
  12.      primòjdúha  in primojdúha medm. (ȍ-ū; ū) star. izraža podkrepitev trditve: ne grem, primojduha, da ne grem ♪
  13.      primòjdún  in primojdún medm. (ȍ-ȗ; ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdun, ravno prav si prišel ♪
  14.      primòjdúnaj  in primojdúnaj medm. (ȍ-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo ♪
  15.      primòjdúš  in primojdúš medm. (ȍ-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo ♪
  16.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil ♪
  17.      primòjdúši  in primojdúši medm. (ȍ-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te ♪
  18.      primòjkokóš  in primojkokóš medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal ♪
  19.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  20.      primòjvéri  in primojvéri medm. (ȍ-ẹ́; ẹ́) star. izraža podkrepitev trditve: primojveri, da te nisem videl ♪
  21.      primolíti  -mólim dov. (ȋ ọ́) 1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev 2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje ♪
  22.      primórati  -am dov. (ọ̑) prisiliti: primorali so ga oditi; primorali so ga, da jim je pomagal; z grožnjami so ga primorali k molku / razmere so ga primorale, da je sprejel tudi najslabše delo primóran -a -o: v to dejanje je bil primoran ∙ življenje, kakršno sem bil primoran živeti sem moral ♪
  23.      primúkati  -am dov. (ū) mukajoč priti: krave so primukale na dvorišče ♪
  24.      primúzati  -am dov. (ū) nar. prikimati: nič ni rekel, le primuzal je, da se strinja / primuzati z glavo primúzati se naskrivaj, neopazno priti: otrok se je primuzal v hišo ♪
  25.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪

   14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA