Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (14.385-14.409)


  1.      prhútniti  -em dov. (ú ȗ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: zadeta kokoš je še nekajkrat prhutnila in poginila; labod prhutne s perutmi // prhutajoč prileteti, odleteti: jereb je prhutnil iz listja; v sobo je prhutnil netopir ♪
  2.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  3.      pri...  ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen ♪
  4.      pribáviti  -im dov. (á ȃ) zastar. preskrbeti, priskrbeti: pribavil mu je konja; pribaviti komu podatke ♪
  5.      pribeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. zapisati: vse, kar je slišal, je skrbno pribeležil ♪
  6.      priberáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas priberáčiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil priberáčen -a -o: priberačen denar ♪
  7.      pribezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč priti: krave so pribezljale v stajo // pog. pridirjati, pridivjati: fantje so pribezljali domov ♪
  8.      pribežalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov ♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila ♪
  9.      pribíti  -bíjem dov., pribìl (í ȋ) 1. z žebljem, žeblji pritrditi: pribiti desko, podplat; vse je tako res, kot bi pribil / pribiti razglas na plot; pribiti na križ / ekspr. močna eksplozija ga je pribila k tlom vrgla na tla / pribiti z žeblji 2. odločno reči, nepreklicno izjaviti: predsednik je pribil, da sta samo dve izbiri; ponovno je pribil, da je vreme z gotovostjo mogoče napovedati le za tri dni; ničesar ne bomo prosili, je pribil / pribiti je treba, da je bila udarna sila tedaj že zlomljena povedati, poudariti; publ. vojna je pribila dejstvo, kako važna je enotnost potrdila; ekspr. dolžen sem mu, je pribil svojo odločitev utemeljil, podprl 3. povečati vsoto za določen znesek: pribiti k ceni stroške prevoza, skladiščenja / pribiti taro čisti teži prišteti, pridati pribít -a -o: pribiti in prilepljeni podplati ∙ sedela, stala je kot pribita mirno, nepremično; to je (kot) pribito, da gremo popolnoma gotovo; kar reče, drži kot pribito je nepreklicno ♪
  10.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  11.      priblížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev priblížno 1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti ● ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem ♪
  12.      približeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska ♪
  13.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
  14.      pribòr  -ôra m (ȍ ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik // navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje ♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor ♪
  15.      pribosopétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam ♪
  16.      pribráti  -bêrem dov., stil. priberó; pribrál (á é) zastar. dobiti, pridobiti: pribrati otrokom premoženje pribráti se nar. nabrati se: okrog lista v vodi so se pribrali mehurčki / brezoseb. vsak je dal nekaj živeža, pa se je pribralo ♪
  17.      pribrenčáti  -ím dov., pribrénči in pribrênči; pribrénčal in pribrênčal (á í) brenčeč prileteti: čebele, muhe pribrenčijo / ekspr. še nekaj krogel je pribrenčalo mimo njega / ekspr. po cesti je pribrenčal avtomobil hitro pripeljal ♪
  18.      pribréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri bregu: pribrežni kraji, otoki; pribrežna plitvina, voda ♪
  19.      pribrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal ♪
  20.      pribrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno priti: pribrzela je v hišo in pozdravila / ekspr. avtomobil je pribrzel okrog ovinka hitro pripeljal ♪
  21.      pricopotáti  -ám dov. (á ȃ) copotajoč priti: otroci so pricopotali z mokrimi čevlji ♪
  22.      pricurljáti  -ám dov. (á ȃ) priteči, pripolzeti v tankem curku: potne kaplje so mu pricurljale po čelu; iz prsta ji je pricurljala kri ♪
  23.      príča  -e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča 3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije 4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz // kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice 5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj) ● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo ◊ jur. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; rel. Jehovina priča pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo ♪
  24.      príčanje  -a s (ȋ) glagolnik od pričati: pričanje o dogodku, stvari / obtožili so ga zaradi krivega pričanja ♪
  25.      pričárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral 2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo ∙ domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl pričáran -a -o: pričarane podobe, sanje ♪

   14.260 14.285 14.310 14.335 14.360 14.385 14.410 14.435 14.460 14.485  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA