Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (13.601-13.625)


  1.      požvižgováti  -újem nedov. (á ȗ) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken ♪
  2.      požvrkljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas žvrkljati: požvrkljati jajca ♪
  3.      práča  -e ž (á) 1. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel: vojaki z meči in pračami 2. knjiž. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: s pračo je razbil sosedovo okno ♪
  4.      práčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȃ-ó ȃ-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje ♪
  5.      pràg  prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagal ● prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ alp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  6.      práh  -ú in -a m (ȃ) 1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah // kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna 2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu ● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim ◊ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo ♪
  7.      práhovka  -e ž (ȃ) knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko ◊ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi ♪
  8.      prakticírati  -am nedov. (ȋ) 1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: prakticirati na sodišču, v bolnici; po diplomi je eno leto prakticiral / fant še prakticira ∙ star. že petnajst let prakticira zdravniški poklic opravlja 2. publ. uresničevati, izvajati: prakticirati demokracijo; prakticirati politiko miroljubne koeksistence / to se danes pogosto prakticira dela / z oslabljenim pomenom prakticirati gospodarsko sodelovanje z manj razvitimi državami gospodarsko sodelovati ♪
  9.      praktikábel  -bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli ♪
  10.      prálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je s pralcem po rjuhah ♪
  11.      praliné  -ja m (ẹ̑) nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja: zavitek pralinejev; neskl. pril.: praline bonboni ♪
  12.      pránje  -a s (ā) glagolnik od prati: a) ročno, strojno pranje; pranje perila / dati srajco v pranje; imeti predpasnik v pranju; že po prvem pranju so zavese potemnele / stroj za pranje b) pranje avtomobilov; pranje krompirja c) pranje rude ♪
  13.      práporček  -čka m (á) manjšalnica od prapor: sešiti društveni praporček / ladja, okrašena s praporčki ♪
  14.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom ♪
  15.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica ♪
  16.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino ♪
  17.      práprotje  -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo ♪
  18.      prasád  -i ž (ȃ) redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad ♪
  19.      prásec  -sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca ♪
  20.      prasíti se  -ím se nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že trikrat prasila ♪
  21.      práska  -e ž (ā) 1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska // temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu 2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami ● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem ♪
  22.      praskálo  -a s (á) priprava za praskanje: odstranjevati rjo s peskom in praskalom ◊ arheol. podolgovato, ploščato, na eni strani polkrožno obdelano kamnito orodje ♪
  23.      práskati  -am nedov., tudi praskála (á) 1. potegovati po čem a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih 2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala 3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta 4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale // praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju 5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu 6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti ● ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo práskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izražati to, kar določa sobesedilo: praskal se je po glavi, ne vedoč, kaj bi rekel; v zadregi se je praskal za ušesom praskáje: premišljeval je, praskaje se za ušesi praskajóč -a -e: v zadregi praskajoč se po nosu, je gledal v tla; praskajoč zvok ♪
  24.      praskèt  -éta m (ȅ ẹ́) kratek, rezek glas: prasket vžigalice / prasket ognja prasketanje / dračje gori s prasketom ♪
  25.      prasketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: ogenj prasketa; polena v peči prasketajo / dračje je prasketalo pod nogami pokalo; ekspr. puške prasketajo prasketáje: drva so prasketaje gorela; granata se je prasketaje razletela prasketajóč -a -e: prasketajoč ogenj; prisl.: prasketajoče goreti ♪

   13.476 13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA