Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (13.485-13.509)


  1.      povézati  in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti // narediti, da je kaj a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso 2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani komunistične partije; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal 3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ranjenca ● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati povézan -a -o: z njim sem bil dolgo povezan; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana ♪
  2.      povezáva  -e ž (ȃ) dejstvo, da je kaj povezano: dobra cestna povezava med kraji; železniška povezava / utrjevati povezavo med industrijo in kmetijstvom / povezava mesta z zaledjem / izgubiti povezavo z množicami ♪
  3.      povéznik 1 -a m (ẹ̑) posoda v obliki zvona, s katero se kaj pokrije: dati rastlino pod poveznik; mrežast, steklen poveznik ♪
  4.      povézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare // dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo povézniti se ekspr. nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda ♪
  5.      povezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
  6.      povídeti se  -im se dov. (í ȋ) nar. priljubiti se: On se ji je povidel in zdaj bi rada imela njega (M. Kranjec) ♪
  7.      povíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: povijati roko / povijati rane obvezovati / nogo povija zaradi krčnih žil // dajati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrjevati: povijati otroka 2. star. povezovati, vezati: povijati listine s trakom / rože je povijala v šopke ♪
  8.      povíšati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih ◊ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura ♪
  9.      poviševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo // povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost poviševáti se ekspr. bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem ♪
  10.      povítek  -tka m (ȋ) knjiž. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene; ovitek: bolniku dajati povitke okrog pasu ● star. speči jabolčni povitek jabolčni zavitek ♪
  11.      povíteziti  -im dov. (ȋ) v fevdalizmu narediti za viteza: kralj mu je obljubil, da ga povitezi ♪
  12.      povíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: poviti glavo in roki / poviti rano obvezati / redko povili so jo v rjuho zavili // dati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrditi: poviti otroka 2. star. povezati, zvezati: povije svoje blago in odide; poviti jadro / rože poviti v šopek / pesmi bi povil v venec in ji ga dal ● star. povila mu je deklico, dvojčka rodila povít -a -o: ima povito roko; lase je imela spletene v kito in povite na glavi ♪
  13.      povlák  tudi póvlak -a m (ȃ; ọ́) star. prevleka: trami so prekriti s sajastim povlakom; bel povlak na listih ♪
  14.      povléči  -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spraviti a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel 3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase 4. s črtanjem narediti: povleči črto 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti 6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo 9. redko zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja ● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh povléči se pog. umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj ● star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni ♪
  15.      povódom  predl. (ọ̄) zastar., z rodilnikom ob: povodom odkritja spomenika so priredili veselico ♪
  16.      povóhati  -am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika dozdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo ♪
  17.      povohljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas vohljati: pes ga je povohljal in se umaknil / povohljati po zraku ♪
  18.      povòj  -ôja m (ȍ ó) 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj ♦ med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih ● ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen ♪
  19.      povóljen  -jna -o prid., povóljnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim zadovoljni povóljno prisl.: zadeva je povoljno rešena ♪
  20.      povprášati  tudi povprašáti -am dov., tudi povprášala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj spet pride vprašala b) izraziti zanimanje za koga: povprašal je po tebi / noben snubec ni povprašal zanjo ♪
  21.      povpréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečni pospešek; povprečna hitrost, razdalja, višina; povprečna dnevna temperatura / povprečni dohodek na prebivalca; povprečni stroški / povprečna življenjska doba, starost ♦ šol. povprečna ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu 2. ki ne presega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: povprečna teža otroka; povprečno število učencev / za delo dobiva povprečen honorar; obisk gledališča je bil v tem letu povprečen; ima povprečno stanovanje / povprečna nadarjenost, sposobnost b) glede na lastnost, kakovost: povprečen človek; povprečen pisatelj, učenec / povprečno literarno delo / njeno življenje je precej povprečno 3. redko prečen, počezen: skril se je v povprečno ulico; povprečno bruno povpréčno prisl.: odrasle živali tehtajo povprečno dvesto kilogramov; je povprečno nadarjen ♦ psih. povprečno inteligenten človek človek z inteligenčnim kvocientom med 90 in 110 ♪
  22.      povprék  prisl. (ẹ̑) 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: povprek čez pot napeta vrv / pretrgati list podolgem in povprek / ekspr. šel je kar povprek čez polje po najkrajši poti b) predmeta, ki pride v tak položaj: tram leži povprek; flavta se drži povprek k ustnicam // vsevprek, vsekrižem: zabavlja kar povprek ∙ ekspr. obtoževala je sosede, vse povprek po vasi brez razlike, brez izjeme 2. knjiž. povprečno: založba izda povprek po pet knjig na leto / pri nas se na povprek premalo hranimo z ribami nasploh; prim. vsepovprek ♪
  23.      povráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača povráčati se 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje ♦ lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja ♪
  24.      povračílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povračilo: povračilni rok / povračilni zahtevki, zneski / povračilni napad, obisk / prepoved uvoza je nov gospodarski povračilni ukrep proti tej državi / povračilna tekma ♪
  25.      povračílo  -a s (í) 1. kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina: dati, terjati povračilo škode; povračilo izdatkov, potnih stroškov; ima pravico do povračila / odlašati s povračilom; določiti način povračila // znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: izplačati, odobriti povračilo za vožnjo / denarno povračilo ♦ jur. povračilo za osebni dohodek nadomestilo za osebni dohodek; povračilo za ločeno življenje nadomestilo za ločeno življenje 2. kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: dobiti povračilo za pomoč; povračilo za ljubezen, skrb, trud / zagrozili so, da bodo za povračilo pobili dvajset talcev ∙ knjiž. prisegel mu je povračilo maščevanje ♪

   13.360 13.385 13.410 13.435 13.460 13.485 13.510 13.535 13.560 13.585  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA