Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (13.326-13.350)


  1.      posukljáj  in posúkljaj -a m (ȃ; ȗ) nar. gorenjsko kar se pri predenju enkrat posuka: navijati posukljaje / posukljaj preje navitek ♪
  2.      posušíti  -ím dov., posúšil (ȋ í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje ♪
  3.      posúti  -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ) 1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem 2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula ● star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj posút -a -o 1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče 2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami ● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno ♪
  4.      posvaríti  -ím dov., posváril (ȋ í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni ♪
  5.      posvéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi // obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin 2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi 3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje ● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa posvéčati se ekspr. ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike ♪
  6.      posvečênje  -a s (é) glagolnik od posvetiti, blagosloviti: asistirati pri posvečenju / mašniško posvečenje šesti od sedmih zakramentov katoliške cerkve ♪
  7.      posvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju ● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo ◊ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih ♪
  8.      posvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvet je bil precej razburljiv; kratek, resen posvet; ekspr. družinski posvet / imeti posvet s prijateljem; iti na posvet k očetu 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvet je potekal mirno; udeležiti se posveta; na posvetu se je večkrat oglasil / strokovni, vojaški posvet // ekspr. udeleženci takega pogovora: posvet je sklenil drugače ♪
  9.      posvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast ♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje ∙ ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim ♪
  10.      posvetíti  -ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom // predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto 2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji 3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo ● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal posvečèn -êna -o: posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva ♪
  11.      posvetíti  in posvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti svetiti: posvetila je rdeča luč; v daljavi so posvetili žarometi / ekspr. posvetil je dan zdanilo se je // krajši čas svetiti: luč je posvetila in ugasnila / posvetiti z žepno svetilko / posveti mu po stopnicah 2. ekspr., z dajalnikom učinkovito zavrniti, onemogočiti koga: treba mu je posvetiti; pošteno je posvetil napadalcem ● ekspr. posvetilo je sonce svobode začela se je svoboda; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posveti njegova soba je mračna, temačna posvetíti se in posvétiti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: ni se ji hotelo posvetiti / učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je ● ekspr. bali so se, da se bo tudi pri njih posvetilo začelo goreti ♪
  12.      posvetnják  -a m (á) 1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki ♪
  13.      posvétnost  -i ž (ẹ̑) v krščanskem okolju lastnost, značilnost posvetnega: posvetnost nekaterih ljudi / posvetnost mišljenja ♪
  14.      posvetovánje  in posvétovanje -a s (ȃ; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na ministrski ravni ♪
  15.      posvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo svinca: posvinčiti in pocinkati ∙ knjiž., redko utrujenost mu je posvinčila noge bil, postal je zelo utrujen posvínčen -a -o: posvinčena pločevina ♪
  16.      posvojíti  -ím dov., posvójil (ȋ í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique ♪
  17.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  18.      pošáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪
  19.      pošást  -i ž (ȃ) 1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast ∙ ekspr. vojna pošast vojna // slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna 2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo ♪
  20.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival ♪
  21.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek ♪
  22.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje ♪
  23.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
  24.      pošépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile ♪
  25.      pošév  prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo ♪

   13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA