Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kr (13.076-13.100)
- pópje -a s (ọ̄) več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju ♪
- pópkar -ja m (ọ̑) nar. žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: s popkarjem si je odrezal košček klobase ◊ zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; (veliki) kalin ♪
- popkóven in pópkoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) anat. nanašajoč se na popek: popkovna kila; popkovna žila krvna žila v popkovnici ♪
- popkovína -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
- popkóvnica in pópkovnica -e ž (ọ̑; ọ̑) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater ♪
- poplàh -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
- poplakníti in poplákniti -em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah ● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti ♪
- poplašíti in poplášiti -im, in poplašíti -ím dov., poplášil (ȋ á ā; ȋ í) knjiž. nekoliko preplašiti, prestrašiti: z omedlevico ga je hotela samo poplašiti poplašíti se in poplášiti se, in poplašíti se splašiti se: krava se je poplašila in zbezljala ♪
- popláva -e ž (ȃ) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr. v kopalnici imajo pravo poplavo / poplava se širi, umika voda ob takem razlitju, razširjenju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: poplava besed, vprašanj; jezi se nad poplavo slabe literature; poplava različnih podatkov / poplava luči, svetlobe ♪
- popláviti -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo ♪
- poplávljati -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: narasli potok je začel poplavljati; voda je hitro poplavljala dolino / ta reka vsako pomlad poplavlja / morje poplavlja obalo; pren., ekspr. jutranja zarja je poplavljala lesketajoče se ledenike // ekspr. pojavljati se kje v veliki količini, množini: tuje blago poplavlja domača tržišča; deželo so poplavljale sovražne divizije 2. delati, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: poplavljati riževa polja // ekspr. delati, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplavljati trg s tujimi proizvodi / poplavljati poslušalce z zabavnoglasbenimi oddajami ♪
- pòplebiscíten -tna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po plebiscitu: poplebiscitna dejavnost vlade / poplebiscitni čas poplazile ženine copate poplazíti se in popláziti se, in popláziti se krajši čas se plaziti: malo se poplaziš, da prideš skozi luknjo ♪
- poplemenítiti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj plemenito, dobro: skrb za druge ga je poplemenitila / starost je poplemenitila poteze na njegovem obrazu // izboljšati, obogatiti: poplemenititi jezikovni izraz / poplemenititi okus vina 2. zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov: cesar ga je zaradi vojaških zaslug poplemenitil poplemeníten -a -o: poplemeniten obraz; poplemeniteno izražanje ♪
- poplésati in poplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) krajši čas plesati: z vsako je poplesal / malo še poplešemo, potem pa gremo / ekspr. suhi list je poplesal na vodi, po zraku ♪
- poplesávati -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih poplesavajóč -a -e: poplesavajoča hoja ♪
- popléskati -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna; belo popleskati pohištvo; pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal ∙ ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala // poljud. poslikati, pobeliti: popleskati predsobo s svetlimi barvami popléskan -a -o: rdeče popleskana ograja; socialno popleskana poezija; vozilo je črno popleskano ♪
- poplesováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih poplesujóč -a -e: poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja ♪
- poplôčiti -im tudi poplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti, tlakovati s ploščami: popločiti dvorišče poplôčen tudi poplóčen -a -o: popločena pot, terasa ♪
- poplôskati -am dov. (ȏ) krajši čas ploskati: na koncu je tudi on zadržano poploskal / z dlanjo je poploskal po mizi / ekspr. poploskati koga po hrbtu natepsti ♪
- popogániti -im dov. (á ȃ) za kristjane narediti kaj pogansko: popoganiti prebivalce; ljudje so se popoganili ♪
- popôkati -am dov. (ȏ) pog. vzeti, pobrati: popokala je svoje stvari in odšla ∙ pog. fašisti so popokali vse, ki so bili takrat na cesti s silo odpeljali, prijeli ♪
- popóln -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v
največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi;
popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
- popólnoma [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno ♪
- pòporóden -dna -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi ♪
- popóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176