Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kr (126-150) 
- krasnoslóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil ♪
- krasnoslóvje -a s (ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: sovražil je njegovo krasnoslovje / delo je označil kot golo krasnoslovje brez doživljajske podlage 2. zastar. estetika, leposlovje ♪
- krasoslóvje -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih ♪
- krasôta -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: govoril je o ženski krasoti; tu ne manjka krasote in cvetja / občudovali smo krasote pokrajine ♪
- krasôtec -tca m (ó) knjiž. zelo lep moški; lepotec: mlad krasotec / pravi krasotec si ♪
- krasôten -tna -o prid. (ó) knjiž., ekspr. zelo lep: krasotne mlade dame / krasotne stavbe / srnjak s krasotnim rogovjem ♪
- krasotíca -e ž (í) knjiž. zelo lepa ženska; lepotica: tudi njene hčere so bile krasotice ♪
- kráspati -am nedov. (ȃ) nar. praskati: mačka kraspa po vratih; kraspa in grize / kraspati s kremplji, nohti / kraspati rano / kraspati se po glavi ♪
- krásta -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast ♪
- krastáča -e ž (á) dvoživka z zavaljenim trupom in zgrbančeno kožo, posuto z debelimi bradavicami: po travi je nerodno hodila krastača; velika, ostudna krastača ♪
- krastáčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krastače: krastačja glava; dolge krastačje noge / nizko imel je prava krastačja usta ♪
- krástav -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
- krástavec -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
- krástavka -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
- krástavost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
- krásti krádem nedov., stil. kràl krála (á ȃ) jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tat krade; dokazali so mu, da je kradel in ropal; krasti denar; otroci so kradli jabolka na vrtu; krade kot sraka / ta pa zelo rad krade / brezoseb. tako kot danes se še ni kradlo; pren., ekspr. občutek krivde mu je kradel spanec // povzročati, da kdo izgublja zlasti določene moralne kvalitete: krasti komu čast; s takšnim govorjenjem mu je kradel dobro ime, ugled ● ekspr. bogu čas krasti lenariti; ekspr. čas mu krade moti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina ◊ etn. blago krasti otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi krásti se nav. ekspr. brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali // komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek
se ji večkrat krade v misli ♪
- krástica -e ž (á) manjšalnica od krasta: krastica se je že odluščila ♪
- kráščina -e ž (ȃ) 1. kraško narečje: govoriti v kraščini 2. knjiž., redko kamnat, kraški svet: pred njim se je razprostirala kraščina ♪
- krašênje -a s (é) glagolnik od krasiti: lotil se je krašenja sobe / krašenje tort / umetnost krašenja ♪
- kráševec -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec ♪
- kráševski -a -o prid. (á) redko kraški: kraševski svet ♪
- kráški -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati ◊ agr. kraška motika kopača z
dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami ♪
- kràt kráta m (ȁ ā) 1. mat. grafično znamenje za množenje: med številki napisati krat [x] 2. raba peša, v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: že nekaj kratov je menjal službo; koliko kratov sem mislil nate kolikokrat; velikokrat; kakšnih pet kratov me je obiskal petkrat / zastar. vsota se je izplačala v štirih kratih obrokih ♪
- kràt kráti ž (ȁ ā) star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine: tiste redke krati, ko ga vidi, se mu izogne; ne prihaja na obisk kakor prejšnje krati prej; zadnjo krat ti rečem zadnjikrat, zadnjič; n-krat tolikšen; prim. drugekrati, enekrati, nekajkrati ipd. ♪
- krat prisl. 1. mat. izraža množenje: dva krat [x] dve je štiri; a krat [.] b je ab / pog. soba je velika štiri krat tri (metre) 2. s števnikom izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik: srce udari približno 70-krat na minuto; prim. dvakrat, stokrat, večkrat ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
