Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (12.376-12.400)


  1.      pobrátimski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pobratime: pobratimska odkritosrčnost / pobratimsko razmerje ♪
  2.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  3.      pobŕcati  -am dov. (r̄) krajši čas brcati: ranjena žival je še pobrcala in poginila ♪
  4.      pobréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: pobrežni kraji / pobrežno sprehajališče ♪
  5.      pobrígati se  -am se dov. (ȋ) pog. 1. poskrbeti za kaj: pobrigati se za hrano / pobrigati se za živino 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: med kuhanjem se je gospa nekoliko pobrigala za moje zasebne zadeve ♪
  6.      pobríniti se  -em se dov. (í ȋ) zastar. 1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca ♪
  7.      pobrísati  -bríšem dov., tudi pobrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati prah s polic; pobrisati polito vino / z roko je pobrisal drobtine z mize 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pobrisati jo pred policijo; pobrisal jo je domov; hitro jo pobriši / zajec jo je z dolgimi skoki pobrisal v gozd / planil je skozi vrata, da bi jo pobrisal ušel; pobrisal mi jo je ∙ pog., ekspr. pobrisati jo čez ilegalno oditi v tujino ♪
  8.      pobrízgati  -am dov. (ȋ) z brizganjem a) zmočiti, ovlažiti: z vodo je pobrizgal tla / ekspr. avtomobil ga je pobrizgal z blatno vodo poškropil b) prekriti: pobrizgati obdrgnjena mesta z barvo pobrízgan -a -o: sneg je bil pobrizgan s krvjo ♪
  9.      pobrkljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše 2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu ♪
  10.      pobrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) krajši čas hoditi po čem ovirajočem: pobroditi po blatu, vodi / rad bi malo pobrodil po hribih in gozdovih tod okrog / pobrodila mu je po laseh; s prsti pobroditi po zrnju ♪
  11.      pobŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskati ● ekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti ♪
  12.      pobrúnčati  -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
  13.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ȋ ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel ♪
  14.      pobúnkati  -am dov. (ȗ) krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih ♪
  15.      pobútati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih ♪
  16.      pocedíti  -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn (ȋ í) 1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil 2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov pocedíti se 1. zelo počasi in v majhni količini steči: od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka; po bradi se mu je pocedila slina / kri se mu je pocedila iz nosa 2. ekspr. hitro oditi, steči: gruča otrok se je pocedila proti mostu ● ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk ♪
  17.      pocéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici ♪
  18.      pocéni  prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši ♪
  19.      pocéni  prisl. (ẹ́) po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala ∙ pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši ♪
  20.      pocepetáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal ♪
  21.      pocéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu ♪
  22.      pocíniti  -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
  23.      pocínkati  -am dov. (ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica ♪
  24.      pocítrati  -am dov. (ȋ) ekspr. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj ∙ pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral ♪
  25.      pocmokáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil ♪

   12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA