Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kr (1.201-1.225) 
- aristokrátinja -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
- aristokratízem -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
- aristokrátka -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko ♪
- aristokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
- aristokrátstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
- áškrc -a m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi ♪
- avtokracíja -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
- avtokrát -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪
- avtokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode avtokrátično prisl.: nastopa zelo avtokratično ♪
- avtokratízem -zma m (ȋ) avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo ♪
- avtokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje ♪
- ávtokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut ♪
- ávtokrítičnost -i ž (ȃ-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti ♪
- ávtokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike ♪
- bakrár -ja m (á) delavec v proizvodnji bakra ali bakrenih izdelkov ♪
- bakrárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje ♪
- bakrárstvo -a s (ȃ) proizvodnja bakra ali bakrenih izdelkov ♪
- bákrast -a -o prid. (á) po barvi podoben bakru; bakren: bakrast obraz bákrasto prisl.: bakrasto rdeča polt ♪
- bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke ♪
- bakrénast -a -o prid. (ẹ̄) po barvi podoben bakru: bakrenasta polt ♪
- bakrénec -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki ♪
- bakrenéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni ♪
- bakreníca -e ž (í) kem. raztopina modre galice ♪
- bakrenína -e ž (í) izdelki iz bakra ♪
- bakrênje -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje ♪
1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 
