Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kr (11.476-11.500)
- organizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na organizacijo: organizacijski pogoji so bili težki; ima velike organizacijske sposobnosti / organizacijske spremembe, zakonitosti; dolgo so reševali organizacijska vprašanja / organizacijska oblika delovanja / organizacijska mreža je bila široko razpredena / organizacijski odbor; delo vodijo iz organizacijskega centra; bil je organizacijski sekretar centralnega komiteja; organizacijska enota / urejal je organizacijsko glasilo organizacíjsko prisl.: organizacijsko utrditi stranko; organizacijsko sposoben človek; organizacijsko-politični zbor ♪
- organizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati 2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili 3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti
okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti 4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe organizírati se pog. postati član kake organizacije; včlaniti se: organiziral se je k socialistom; organiziral se je v slavistično društvo // postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on organizíran -a -o: organizirana pomoč v gorah; organizirana pripoved, snov; organizirane stavke; dobro organizirano delo; borci so bili organizirani v brigado; je organiziran v sindikat; prisl.: dela so se lotili organizirano; organizirano usmerjati proizvodnjo ♪
- organoléptičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem: porabniki so ocenjevali organoleptične lastnosti raznih vrst kruha / zaradi nepravilnega skladiščenja so pri živilih nastale organoleptične spremembe / organoleptični pregled organoléptično prisl.: pregledovali so samo organoleptično ♪
- órgija -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
- órglavec -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca ♪
- orhidéja -e ž (ẹ̑) okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje ♪
- orientácija -e ž (á) 1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh // sposobnost za tako ugotavljanje: letalo je izgubilo orientacijo; začuden je bil nad orientacijo ptic selivk / ima dobro orientacijo dobro se orientira 2. publ., navadno s prilastkom usmerjenost, naravnanost: iz tujine je prinesel novo orientacijo v pogledu na svet in življenje; skušal je spremeniti njeno politično orientacijo / pesnikova oblikovna in stilna orientacija; jasna, pravilna orientacija političnih strank 3. knjiž., redko obvestilo, pojasnilo: orientacijo o naročnikih so dobili v starem koledarju ◊ arhit. orientacija sobe, stanovanja lega svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba; geom. orientacija razlikovanje
med smerema gibanja točke po premici, krivulji, meji lika; šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
- orientálka -e ž (ȃ) ženska oblika od orientalec: lepa in skrivnostna orientalka ♪
- orís -a m (ȋ) knjiž. 1. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek oris pesnikovega življenja in dela / oris poti ♦ šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne značilnosti česa in oseben odnos do tega 2. obris: v daljavi se vidijo orisi hribov ♪
- orísati oríšem dov. (ȋ) 1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj 2. redko narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge orísan -a -o: ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle ♪
- óriti -im tudi ôriti -im nedov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani // zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod slovenska beseda ♪
- orjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja // ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke ● ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas ♪
- Orjúna in orjúna -e ž (ȗ) kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune ♪
- òrka medm. (ȍ) pog. 1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona ♪
- òrkamadôna in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona ♪
- orkánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo ◊ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra ♪
- ôrlji -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji // ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz ♪
- órlon -a m (ọ̑) tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvajati orlon // tkanina iz teh vlaken: obleka iz orlona; neskl. pril.: kostim iz orlon blaga ♪
- ornamènt -ênta m (ȅ é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti ◊ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi ♪
- ornamentácija -e ž (á) glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten // ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti ♪
- ornamentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube ♪
- ornamêntik -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki ♪
- ornamêntika -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem ♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov ♪
- ornát -a m (ȃ) 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat ♪
- oródje -a s (ọ̑) 1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje // nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki ♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri
telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma 3. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode ∙ slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost ♪
11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576