Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (11.126-11.150)


  1.      ognjeník  -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu ♪
  2.      ognjílo  -a s (í) star. priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu; kresalo: kremen in ognjilo ● star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago ◊ les. gladka jeklena palica z ročajem za ostrenje strgulje ♪
  3.      ognjíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji: na ognjišču so prasketala drva; sedeti ob ognjišču; mati je stala pred ognjiščem / ognjišče peči / kovaško ognjišče na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem / odprto ognjišče ∙ pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. ustvariti si lastno ognjišče dom, družino; knjiž. ugaslo ognjišče zapuščen dom, zapuščena hiša; zastar. železno ognjišče železni štedilnik; knjiž. v vasi je ostalo le še pet ognjišč naseljenih hiš 2. knjiž. žarišče, središče: odkrivati bolezenska ognjišča; ognjišče potresa / kulturna ognjišča; ta področja so bila ognjišča vstaje ♪
  4.      ogòn  -ôna in -óna m (ȍ ó, ọ́) del njive med dvema razoroma: šel je po njivi kar čez ogone / na ogonih ni bilo nikogar / nekaj ogonov fižola in krompirja ima ♪
  5.      ogórčati  -am nedov. (ọ̄) knjiž. spravljati v jezo, razburjenje, ker so bila kršena etična, moralna načela: s svojim delom je ogorčal bralce ♪
  6.      ogórčenje  -a s (ọ̑) jeza, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: takšno dejanje je povzročilo veliko ogorčenje / ekspr. val, vihar ogorčenja se še ni polegel ♪
  7.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪
  8.      ogórčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v jezo, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: krivično ravnanje ga je ogorčilo; ta ukrep jih je ogorčil ogórčiti se knjiž. postati jezen, razburjen, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: zakaj si se tako ogorčil / tako pa ne bo šlo, se je ogorčil ogorčeno rekel ogórčen -a -o 1. deležnik od ogorčiti: ogorčen zaradi krivice; biti ogorčen na koga, nad čim 2. publ. hud, silovit: ogorčeni boji na fronti; prisl.: ogorčeno se je obrnil; ogorčeno protestirati ♪
  9.      ogorína  -e ž (í) teh. krhka plast na kovini, nastala zaradi delovanja ognja ♪
  10.      ogràd  -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina) ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt ♪
  11.      ográda  -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda ♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado ♪
  12.      ogradíti  -ím dov., ográdil (ȋ í) narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt; ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost ogradíti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj ∙ knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna 2. publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov ograjèn -êna -o: ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje ♪
  13.      ográja  -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg ∙ redko puščati živino čez noč v ograji ogradi ♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen ♪
  14.      ograjênost  -i ž (é) stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost ♪
  15.      ograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, postavljati ograjo okrog česa: ograjevati dvorišče; vrtove navadno ograjujejo / zaliv ograjujejo visoki hribi obdajajo, obkrožajo; pročelje stare palače na eni strani ograjuje trg ograjeváti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. delati se nedostopnega za kaj: ograjevati se od iskanj buržoazne filozofije; ograjevati se proti svojim sosedom 2. publ. kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograjevati se od sklepov sestanka, stališč revije / pisatelj se ograjuje od svojih junakov ♪
  16.      ógrc  -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo ♪
  17.      ogrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ogrebati: ogrebanje pepela / zgodnji krompir je že za ogrebanje ♪
  18.      ogrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj ♪
  19.      ogrebotína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino ♪
  20.      ogrêbsti  ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti: ogrebsti krompir ◊ čeb. spraviti (čebelji) roj v panj ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o: do krvi ogrebene roke ♪
  21.      ogreníti  ogrénem dov. (ȋ ẹ́) 1. nar. osuti: ogreniti krompir / ogreniti čebele ogrebsti 2. star. dobiti, prejeti: ogrenil je veliko denarja / ogreniti zaklad najti ♪
  22.      ogreníti  -ím dov., ogrénil (ȋ í) narediti grenko: nekatere snovi lahko ogrenijo kruh // nav. ekspr. narediti kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja so mu ogrenila življenje v mestu; nehvaležni otroci so ji ogrenili življenje; s tem bi si ogrenil še zadnje trenutke ogrenjèn -êna -o: ogrenjena moka ♪
  23.      ogréti  ogréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela ogréti se 1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel 2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje ogrét -a -o: ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica ♪
  24.      ogreváč  -a m (á) redko grelnik, ogrevalnik: ogrevač za krožnike ♪
  25.      ogreválnik  -a m (ȃ) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom ♪

   11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA