Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (1.076-1.100)


  1.      krušíti  in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. (ȋ ú; ú ū) povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši ♪
  2.      krušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) kruši: stari krušljivi zidovi / krušljiva skala ♪
  3.      krušljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost krušljivega: krušljivost stene ♪
  4.      krúšna  -e ž (ū) nar. koroško (krušno) žito: krušno so hranili za poletne mesece ● nar. prekmursko iti na krušno postati preužitkar ♪
  5.      krúšnica  -e ž (ȗ) 1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico 2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico 3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v krušnico ♪
  6.      krúšnik  -a m (ȗ) 1. krušnjak: v krušniku je imel hrane za tri dni 2. nar. vzhodno preužitkar: trdo življenje krušnika ♪
  7.      krušnják  in krúšnjak -a m (á; ȗ) torba, navadno za čez ramo, v kateri se nosi hrana: segel je v krušnjak po malico; krušnjak in vetrovka ♪
  8.      krút  -a -o prid., krútejši (ȗ ū) ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica // knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini krúto 1. prislov od krut: kruto ravna z njim 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš ♪
  9.      krútež  -a m (ȗ) knjiž. krut človek: krutež in surovež ♪
  10.      krútost  -i ž (ū) lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela ♪
  11.      kruzéiro  in cruzeiro tudi kruzéjro tudi kruzêro -a [prva oblika -zejr-; druga oblika kruzéjr- in kruzêr-] m (ẹ̑; ȇ) denarna enota Brazilije: dati več milijonov kruzeirov nagrade / novi kruzeiro ♪
  12.      krváv  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje ● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum krvávo 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel ♪
  13.      krvávec  -vca m (ȃ) 1. ekspr., redko rabelj, krvnik: biriči in krvavci // krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec 2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov) ● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884 ◊ bot. šentjanževka; min. hematit ♪
  14.      krvavênje  -a s (é) glagolnik od krvaveti: skušal je zaustaviti krvavenje; krvavenje iz nosa / krvavenje iz maternice ♪
  15.      krvavéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava ♪
  16.      krvavíca  -e ž (í) klobasa z nadevom, ki mu je primešana kri: delati krvavice; krvavica in jetrnica / krvavica s kislim zeljem / sladka krvavica ♪
  17.      krvavíčnost  -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
  18.      krvavítev  -tve ž (ȋ) izliv, iztekanje krvi iz žil: zaustaviti krvavitev; prišlo je do krvavitve; nevarna krvavitev / huda krvavitev iz rane ♦ med. možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile; notranja krvavitev krvavitev notranjih organov ♪
  19.      krvavíti  -ím nedov. (ȋ í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo ♪
  20.      krvávkast  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba ♪
  21.      krvavo...  ali krvávo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na krvav: krvavoličen; krvavook ♪
  22.      kŕvca  -e ž (ȓ) ekspr. kri: topla krvca mu teče po obrazu ♪
  23.      kŕven  -vna -o prid. (r̄) nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah ◊ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk ♪
  24.      krvénka  -e ž (ẹ̄) bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria ♪
  25.      krvi...  prvi del zloženk, kakor krvižejen ipd., gl. kri ♪

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA