Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (10.176-10.200)


  1.      nèrazpoložênje  -a s (ȅ-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti ♪
  2.      nèrazpoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni ♪
  3.      nèrazvozljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič // ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive ♪
  4.      nêrc  -a m (ȇ) 1. zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka: gosta dlaka nercev 2. pog. krzno te živali: ovratnik iz nerca ♪
  5.      neréd  -a m (ẹ̑) 1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda 2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov ♪
  6.      nèréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana ♦ med. neredna menstruacija ♪
  7.      nèrédkokdàj  prisl. (ȅ-ẹ́-ȁ) ekspr. velikokrat, večkrat: neredkokdaj se je spomnil nanjo ♪
  8.      nèresníca  -e ž (ȅ-í) kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico // evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice ♪
  9.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  10.      nèrodovíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno ♪
  11.      nêronski  -a -o prid. (ȇ) ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz ♪
  12.      nèsamostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost ♪
  13.      nèshájan  -a -o prid. (ȅ-á) nevzhajan: neshajan kruh ♪
  14.      nèskaljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo ♪
  15.      nèskesán  -a -o [kǝs] prid. (ȅ-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan ♪
  16.      nèsklénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene ♪
  17.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost ♪
  18.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  19.      neslanáriti  -im nedov. (á ȃ) star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari ♪
  20.      nèslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni slovenski: neslovenske pokrajine; neslovenska krajevna imena / neslovenski besedni red ♪
  21.      nèslúten  -a -o prid. (ȅ-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč ♪
  22.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
  23.      nèsodôben  -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele ♪
  24.      nèsodôbnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost ♪
  25.      nèsójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma ♪

   10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA