Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kr (1.001-1.025)



  1.      krščeník  -a m (í) zastar. kristjan: pobožni krščeniki
  2.      ščenka  -e ž (ŕ) ženska oblika od krščenec: v naročju je držala krščenko / bila je njegova krščenka
  3.      krščenmatiček  gl. kršenmatiček
  4.      krščevánje  -a s () glagolnik od krščevati: voda za krščevanje
  5.      krščeváti  -újem nedov.) rel. podeljevati zakrament krsta: krščevati otroke / hodil je po deželi in krščeval ● ekspr. krščevati vino dolivati mu vodo
  6.      šec  -šca m () redko, z rodilnikom drobec: kršci premoga so leteli na vse strani; kršec stekla ◊ min. kršec zelo trd sulfid brez razkolnosti; bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; železov kršec rudnina kubični železov sulfid; pirit
  7.      kršélj  -a m (ẹ̑) nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev
  8.      šen  -šna -o prid. () star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
  9.      šendúš  in ščendúš in ščen dúš medm. (-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe
  10.      šenje  -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov
  11.      šenmatíček  in ščenmatíček in ščen matíček [čǝk] medm. (-) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen
  12.      krševít  -a -o prid. () star. kamnit, skalnat: krševito pobočje / krševit, divji polotok
  13.      kršílec  -lca [c in lc] m () kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: vsak kršilec bo kaznovan; podatki o kršilcih predpisov / kršilec pravil igre
  14.      kršín  -a m () bot. visoka trava z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami; zlatolaska
  15.      kršítelj  -a m () kršilec: za kršitelje so predpisane stroge kazni; kršitelji pogodbe
  16.      kršítev  -tve ž () glagolnik od kršiti: zakrivil je kršitev pogodbe; kršitev pravic; kršitev zakona / kršitev tujega zračnega prostora
  17.      šiti  -im, in kršíti in šiti -im nedov. (ŕ; ŕ) delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., pubI. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja šiti se, in kršíti se in šiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo šen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi
  18.      šje  -a s () kamenje, navadno z ostrejšimi robovi: pobočje je pokrivalo kršje; pot, posuta s kršjem / steza se vije po kršju / ekspr. na tem kršju nič ne uspeva
  19.      t  -a m ( ) manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjenima sprednjima nogama, ki živi pod zemljo: gredico so razrili krti; zakopan je v knjige kot krt / na vrtu rije krt
  20.      krtáča  -e ž (á) priprava za čiščenje in gladenje iz šopov žime, žic, vstavljenih v navadno lesen hrbet: očistiti čevlje, obleko s krtačo; mehka, trda krtača; krtači podobna priprava / jeklena, sirkova, žična krtača; krtača za lase, ribanje ∙ ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
  21.      krtáčar  -ja m () izdelovalec krtač: čevljarji in krtačarji
  22.      krtáčarstvo  -a s () obrt za izdelovanje krtač: pletarstvo in krtačarstvo
  23.      krtáčast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. podoben krtači: krtačasta površina tkanine / krtačasti brki
  24.      krtáčen  -čna -o prid. () tisk., v zvezi krtačni odtis odtis za korekture: krtačni odtis članka, knjige
  25.      krtáčenje  -a s (á) glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA