Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kovnica (23)
- kóvnica -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago ♪
- kóvničar -ja m (ọ̑) delavec v kovnici: zaposlen je kot kovničar ♪
- blokóvnica -e ž (ọ̑) žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot ♪
- cerkóvnica -e ž (ọ̑) redko cerkovnikova žena ♪
- črkóvnica -e ž (ọ̑) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica: dobil je igrače in črkovnico 2. del pisalnega stroja s tipkami ♪
- hrúškovnica -e ž (ú) nar. hruševec, hruškovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruškovnico (M. Kranjec) ♪
- líkovnica -e ž (ȋ) ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic ♪
- polkóvnica -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od polkovnik: sanitetna polkovnica 2. star. polkovnikova žena ♪
- popkóvnica in pópkovnica -e ž (ọ̑; ọ̑) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater ♪
- strokóvničar -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev ♪
- tipkóvnica -e ž (ọ̑) tipke pri pisalnem, stavnem stroju: udarci na tipkovnico / tipkovnica (žepnega) računalnika ♪
- tokóvnica -e ž (ọ̑) fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku: tokovnice se premikajo, tečejo vzporedno; glavne tokovnice / električne tokovnice; vodne, zračne tokovnice ♪
- vóskovnica in voskóvnica -e ž (ọ̑; ọ̑) čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze: vosek izteka skozi luknjice voskovnic ♪
- blókoven tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
- kôven in kóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med; kovno jeklo; železo je kovno in magnetno ♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev ♪
- kóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovničarje ali kovnico: kovniški material / kovniško delo / kovniški obrat ♪
- ogléjski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica ♦ rel. oglejski patriarh ♪
- pópek -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
- popkovína -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
- prostóst -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost ● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih ◊ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja ♪
- razmàk -áka m (ȁ á) razmik: povečati, zmanjšati razmak; razmak med kolesi, stebri / korakali so v majhnih razmakih / časovni razmak časovna oddaljenost ◊ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
- tastatúra -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
- tipkálnica -e ž (ȃ) redko tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico ♪