Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kovati (554-578)


  1.      poklatíti  in poklátiti -im, tudi poklátiti -im dov. (ȋ á; á) drugega za drugim sklatiti: poklatiti orehe / poklatili in pokradli so mu vse sadje ● ekspr. najprej so poklatili generale pobili, pomorili poklatíti se in poklátiti se, tudi poklátiti se ekspr. krajši čas potepati se, pohajkovati: malo sem se poklatil po vasi ♪
  2.      poklékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) poklekovati: poklekati in vstajati / tudi pred nasilneži ni poklekal ♪
  3.      poklepáti  -klépljem dov., poklêplji poklepljíte; poklêpal (á ẹ́) 1. nekoliko sklepati: preden je odšel kosit, je še poklepal koso / nekoliko poklepati srp // s klepanjem izoblikovati, obdelati pločevino: avtoklepar ti bo to takoj poklepal 2. ekspr. pojesti: poklepati kos kruha ♪
  4.      pokóckati  -am dov. (ọ̑) tlakovati, potlakati z (granitnimi) kockami: del cestišča bodo pokockali ♪
  5.      polágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prihaja kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob 2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete // dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi 3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi 4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda 5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega 6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti ● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal ◊ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati ♪
  6.      poljúbčkati  -am dov. (ȗ) ekspr. 1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo 2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala ♪
  7.      pomenkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pomenkovati: pomenkovanje med vožnjo; pomenkovanje v tujem jeziku / pomenkovanje je prepovedano ♪
  8.      pomežikávati  -am [mǝž in mež] nedov. (ȃ) pomežikovati: bolele so ga oči, zato je pomežikaval / pomežikaval je svoji sosedi / zvezde so pomežikavale na nebu ♪
  9.      pomežikovánje  -a [mǝž in mež] s (ȃ) glagolnik od pomežikovati: motilo jo je njegovo nervozno pomežikovanje / s pomežikovanjem so ga hoteli opozoriti na šalo / opazoval je pomežikovanje luči v dolini ♪
  10.      ponatiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik ♪
  11.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
  12.      ponéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil ♪
  13.      poplôčiti  -im tudi poplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti, tlakovati s ploščami: popločiti dvorišče poplôčen tudi poplóčen -a -o: popločena pot, terasa ♪
  14.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  15.      poséčati  -am nedov. (ẹ́) zastar. obiskovati: o počitnicah sem prijatelja pogosto posečal / posečati šolo, tečaj hoditi v šolo, na tečaj; pevci redno posečajo vaje se jih udeležujejo ♪
  16.      poskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava ♪
  17.      poskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od poskočiti: ogreval se je s poskoki in počepi; hiter, lahen poskok / delati poskoke poskakovati / poskoki cen ♪
  18.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  19.      posploševáti  -újem nedov. (á ȗ) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, širiti na vse podobne primere: takih primerov ne bi smeli posploševati; pisatelj rad posplošuje // prikazovati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posploševati svoj odnos do življenja posplošujóč -a -e: njegovi zaključki so preveč posplošujoči; posplošujoče ideje ♪
  20.      posplôšiti  -im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka posplôšiti se postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo posplôšen -a -o: posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene ♪
  21.      posŕčkati  -am dov. (ȓ) ekspr. poljubkovati: vzela jo je na kolena in jo malo posrčkala; otrok se še vedno rad posrčka pri materi ♪
  22.      postríči  -strížem dov., postrízi postrízite; postrígel postrígla (í) s skrajšanjem las oblikovati frizuro: vedno jo postriže frizerka; lepo, pravilno postriči; moram se postriči / dolge lase je postrigla ostrigla // nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: postriči drevesne poganjke / postriči kokošim peruti ● postriči na balin do golega; postriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; pog. postriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; ekspr. konj je postrigel z uhlji, ušesi napravil z njimi gib naprej in nazaj postrížen -a -o: moderno postrižen ♪
  23.      potlákati  -am dov. (ȃ) položiti tlak, tlakovati: potlakati cesto, dvorišče potlákan -a -o: potlakan hodnik, trg; potlakan z marmorjem ♪
  24.      potómstvo  -a s (ọ̑) sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati potomstvo kake družine // potomci: prenašati lastnosti na potomstvo; ekspr. ti starši preveč skrbijo za svoje potomstvo otroke ♪
  25.      povzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske ustvarjalnosti / ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil 2. knjiž. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: povzdigniti moralo v četi; muzejske zbirke so povzdignile sloves mesta; govor je povzdignil njegov ugled // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigniti vinogradništvo in živinorejo / s svojo igro je povzdignil umetniško raven gledališča / take misli človeka povzdignejo nad vsakdanje skrbi 3. star. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigniti: povzdigniti glavo; povzdignil je kozarec in jim nazdravil; grozeče je povzdignil palico ● star. povzdigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; knjiž. povzdigniti oči h komu pogledati ga; star. le kako si je upal povzdigniti oči do njegove hčere pričakovati, da se bo poročila z njim povzdígniti se star. priti do česa, povzpeti se: rad bi se povzdignil do visokega položaja / povzdignil se je do uglednega meščana ∙ ekspr. hotel se je povzdigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih povzdígnjen -a -o: reči kaj s povzdignjenim glasom; žugati s povzdignjenim prstom; povzdignjen slog; povzdignjena kulturna raven ∙ ekspr. prositi s povzdignjenimi rokami zelo ♪

   429 454 479 504 529 554 579 604 629 654  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA