Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kovati (51-75)



  1.      osebenjkováti  -újem in osebénjkovati -ujem nedov.; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
  2.      osluškováti  -újem nedov.) 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval
  3.      paberkováti  -újem in páberkovati -ujem nedov.; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih
  4.      pesnikováti  -újem nedov.) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci
  5.      piknikováti  -újem nedov.) knjiž. udeleževati se piknika: piknikovati s prijatelji
  6.      pobliskováti  -újem nedov.) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja
  7.      počitnikováti  -újem nedov.) publ. preživljati počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): počitnikovati na morju, ob jezeru / hoditi počitnikovat v počitniško hišico
  8.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvladatur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  9.      pogrkováti  -újem nedov.) 1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: rahlo pogrkuje; tam skoraj vsi pogrkujejo 2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: hropel je in pogrkoval pogrkujóč -a -e: pogrkujoča govorica
  10.      pohajkováti  -újem tudi pohájkovati -ujem nedov.; ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca // nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci
  11.      pohrkováti  -újem nedov.) v presledkih večkrat hrkati: govornik si gladi lase in pohrkuje
  12.      poklekováti  -újem nedov.) 1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati // v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali ∙ ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati 2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom
  13.      poležkováti  -újem tudi poléžkovati -ujem nedov.; ẹ̑) ekspr. poležavati: poležkovati v senci / že nekaj dni se ni počutil dobro in je poležkoval
  14.      politikováti  -újem nedov.) star. politizirati: možje so modrovali in politikovali
  15.      poljubkováti  -újem dov.) krajši čas ljubkovati: mati je poljubkovala bolnega otroka; malo jo je poljubkoval, pa se je potolažila; pren., ekspr. poljubkovati z nasmehom ● ekspr. poljubkovala je z mladim oficirjem poljubimkala
  16.      pomanjkováti  -újem nedov.) star. primanjkovati, manjkati: začelo je pomanjkovati hrane / pomanjkuje mu odkritosti
  17.      pomenkováti se  -újem se nedov.) prijazno, lahkotno se pogovarjati: pomenkovati se o izletu; pomenkovati se s sosedo / star. pazi, kaj se pomenkuješ s sinom govoriš, se pogovarjaš pomenkujóč se -a -e: glasno pomenkujoč se, je šlo mimo nekaj kmetic
  18.      pomežikováti  -újem [mǝž in mež] nedov.) 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval
  19.      ponatiskováti  -újem nedov.) ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let // ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del
  20.      ponedeljkováti  -újem nedov.) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje
  21.      ponikováti  -újem nedov.) izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski ponikujóč -a -e: ponikujoča voda
  22.      poplakováti  -újem nedov.) z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: poplakovati sode ● ekspr. v gostilni poplakujeta vsak svojo jezo, žalost pijeta alkoholno pijačo, da bi zmanjšala, odpravila jezo, žalost; ekspr. jedel je rake in jih poplakoval z vinom zraven pil vino
  23.      porokováti  -újem nedov.) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo
  24.      poskakováti  -újem nedov.) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
  25.      posluškováti  -újem nedov.) knjiž., redko prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA